Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kulturna doživetja zajemajo tako obiske mest, oglede stavb, arhitekture, gradov, sakralnih objektov, spomenikov, muzejev in galerij … kakor tudi različnih prireditev in tradicionalnih dogodkov. Tako stavbe kot zunaj izvedene prireditve so močno izpostavljene zunanjim vplivom ter s tem tudi grožnjam, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Prav tako pa so lahko tudi same dejavniki, ki prispevajo k poslabšanju podnebnih razmer. Zato je priporočljivo, da ponudniki kulturnih vsebin najprej spremljajo lastne izpuste emisij CO2 in nato ukrepajo k zmanjšanju le-teh. Obstaja nekaj kalkulatorjev CO2, ki vključujejo tudi ocene za kulturni turizem. V poglavju so predstavljeni The Green Events Tool - GET, The Creative Green Tools Canada, Scope 3 Evaluator in The Climate Toolkit. Ko je vpliv kulturnih doživetij na podnebje poznan, pa se lahko tako posameznik, kot ponudniki, destinacijski upravljalci in država lotijo ukrepov, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. V tem poglavju so predstavljeni ukrepi, ki se navezujejo na različna področja, s katerimi se prepletajo kulturna doživetja: promet, prehrana, odpadki, prenova stavb, poraba virov.
Ključne besede: kulturna doživetja, blaženje, podnebne spremembe, kalkulator ogljičnega odtisa, ukrepi blaženja podnebnih sprememb
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (523,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This thesis investigates how Ulcinj's growth within the Montenegro–Albania corridor is influenced by cross-border tourism. First, a theoretical analysis demonstrated the connections between demand for tourism, employment, and investment; the significance of cooperation and governance; the interdependence of tourism and mobility; and the consequences of seasonality and sustainability. Next, we interviewed emergency services, public administration, local politicians, and business sector stakeholders in lodging and hospitality. The results show distinct advantages for turnover, employment, and small-scale investment, but they also show enduring drawbacks, such as poor public transportation and car-free accessibility, border lines and procedural unpredictability, disjointed governance, irregular electronic payments and taxi rates, noticeable summer peaks, and peak-season strain on municipal services. Targeted last-mile infrastructure improvements planned off-season events, operational mayor/DMO collaboration, direct cross-border public transportation links with basic one-stop/digital facilitation, and harmonized coastal standards were all recommendations made by interviewees. In order to establish a more stable, higher-value, year-round destination system, the thesis concludes by highlighting the necessity of strengthening operational environmental management, integrating mobility and border facilitation, improving governance coordination, and packaging and jointly marketing cross-border products.
Ključne besede: cross-border tourism, destination development, seasonality management, Ulcinj, cooperation
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,26 MB)

Opis: Varnost je postala ena izmed ključnih komponent sodobnega turizma, saj neposredno vpliva na konkurenčnost destinacije, kakovost storitev in zaupanje turistov. Zaključno delo obravnava pomen digitalne preobrazbe varnosti v turizmu, s poudarkom na uporabi umetne inteligence, namen raziskave pa je bil preučiti, kako digitalne tehnologije v povezavi z umetno inteligenco prispevajo k povečanju varnosti turistov ter k razvoju destinacije. V teoretičnem delu smo opredelili povezavo med turizmom, varnostjo in tehnologijo, s posebnim poudarkom na vlogi umetne inteligence. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s strokovnjaki s področja turizma, varnosti in tehnologije. Rezultati so pokazali, da umetna inteligenca prispeva k hitrejšemu prepoznavanju groženj, učinkovitejšemu kriznemu komuniciranju ter večjemu občutku varnosti na destinaciji. Ključne ovire se kažejo kot pomanjkanje finančnih sredstev, digitalnih kompetenc in sodelovanja med deležniki. Raziskava tako prispeva k razumevanju priložnosti in izzivov digitalne preobrazbe v turizmu, hkrati pa ponuja smernice za razvoj inovativnih varnostnih rešitev na destinaciji Slovenija.
Ključne besede: turizem, varnost, digitalna preobrazba, umetna inteligenca, turistična destinacija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (939,42 KB)

Opis: Turizem je v občini Ljutomer prepoznan kot pomembna gospodarska dejavnost, vendar je bilo zaznano pomanjkanje sodelovanja med turističnimi deležniki ter njihova omejena vključenost v procese odločanja in načrtovanja. V teoretičnem delu je bila pregledana literatura o turistični destinaciji, destinacijskem menedžmentu, deležnikih v turizmu ter modelih sodelovanja. Empirični del temelji na izvedenih intervjujih z desetimi ključnimi predstavniki iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja ter izobraževanja, kulture, gostinstva in medijev, pri čemer so bila pridobljena njihova stališča o trenutnem stanju turizma v občini. Z analizo je bilo ugotovljeno, da so glavni izzivi prepoznani v nestrukturiranem komuniciranju, samozadostnosti in nerazumevanju sodelovanja ter potreb deležnikov. Na podlagi ugotovitev so bile predlagane rešitve za učinkovitejše upravljanje turizma v občini Ljutomer, med katerimi so vzpostavitev usposobljenega vodstva na področju destinacijskega menedžmenta, medresorsko sodelovanje, izboljšanje prisotnosti na družbenih omrežjih, upoštevanje potreb gostov in na tej osnovi oblikovanje turističnih produktov, spremljanje globalnih razmer in trendov v turizmu ter vpeljava primerov dobrih praks iz drugih destinacij. Namen zaključnega dela je bil opredeljen kot podajanje temeljev za trajnosten, strateški in konkurenčen razvoj turizma v občini Ljutomer, hkrati pa naj bi bilo delo uporabljeno kot strokovna podlaga za prihodnje raziskave, občinske strategije in razvojne politike v turizmu.
Ključne besede: upravljanje, deležniki, sodelovanje, razvoj turizma, občina Ljutomer
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Traditional mobility programmesseem to be insufficient to fulfil the desired internationalization of higher education programmes. For this reason, other forms of internationalization need to be explored and addressed, such as ‘internationalization at home’ (IaH), a concept that has attracted the attention of a significant number of researchers over the years. Considering this, the aim of this paper is to present an example of such practices by focusing on the implementation of Collaborative Online International Learning (COIL) in the context of Tourism degree programmes offered by two institutions: the Polytechnic Institute of Beja, Portugal, and the University of Maribor, Slovenia. Furthermore, the paper intends to highlight the role played by qualitative methods in the design of this COIL programme, titled: “Integral Rural Tourism experiences: lessons from the Alqueva Lake, Portugal, and the Dolenjska region, Slovenia”. To achieve these goals, the paper focuses on: (i) the definition of internationalization at home and COIL, (ii) the topic and structure of this COIL programme, (iii) qualitative methods used in activity design, and on (iv) the evaluation of this initiative. This COIL proved to be a positive experience, as it helped to consolidate an international partnership and to increase the number of students involved in internationalization activities in both Tourism degrees involved. Furthermore, it encouraged students to develop a wide range of skills, such as digital, language and intercultural skills, which are of crucial importance, particularly in the case of Tourism degree programmes. Moreover, qualitative methods were found to be a suitable approach for the design of the tasks proposed. Finally, the limitations identified, related mostly to language difficulties and to the discrepancy in the perception of the proposed activities by students from the two institutions, hinted at the challengingnature of COIL to all involved –both students and teachers.
Ključne besede: internationalization at home, collaborative online international learning, qualitative methods, tourism degrees
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (480,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...