| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE TURISTIČNIH AGENCIJ
Barbara Lorger, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem v Evropski uniji ustvari desetino prihodkov in sodi med najhitreje rastoče dejavnosti v svetu. V razvitih državah so turistična potovanja med najbolj priljubljenimi načini preživljanja prostega časa. Turistične agencije, ki so se pojavile z razvojem množičnega turizma, nastopajo kot posredniki med turistično ponudbo in željami potrošnikov. Z razvojem Evropske unije se razvija tudi trgovanje med podjetji in potrošniki različnih držav članic. Notranji trg postaja z odpravljanjem ovir za čezmejno trgovanje, z razmahom medmrežja in spletnih trgovin, vse živahnejši. Brez učinkovitega oglaševanja in enotne ureditve zakonodaje bi proizvajalec iz ene države le stežka prodrl na trg v geografsko oddaljeni državi. Prav zato, da s skupno zakonodajo nadomešča množico predpisov različnih držav članic in poenoti delovanje notranjega trga, je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah. Direktiva je usmerjena le na ekonomske interese potrošnika, pri tem pa interesi poštenih trgovcev - konkurentov ne uživajo neposrednega varstva na njeni podlagi. Diplomsko delo obravnava zavajajoče in agresivne prakse, vsebuje pa tudi seznam takšnih, ki so prepovedani per se. Naloga se osredotoča na primere nepoštenih poslovnih praks turističnih agencij, katerih cilj je z oglaševanjem doseči čim večje število potrošnikov. Podrobneje je opredeljena definicija povprečnega potrošnika in turista, ki jima je varstvo namenjeno, in kako se izvaja nadzor nad nepoštenimi poslovnimi praksami. Vprašanje je, v kolikšni meri je nepoštena praksa turističnih agencij opažena in sankcionirana. Iz diplomskega dela je razvidno, da potrošnik, kljub visoki stopnji varstva in urejenemu nadzoru, v večji meri ostaja pasiven in ne opozori na kršitev svojih pravic. Če ni prijave oziroma če se nepoštena praksa spregleda, ni ovire, da se ne bi uporabljala še v prihodnje.
Ključne besede: Nepoštene poslovne prakse, turizem, turistične agencije, povprečni potrošnik, zavajajoče oglaševanje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 625; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici