| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Opolnomočenje kot kazalnik kakovosti pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Barbara Leskovšek Polak, 2021, magistrsko delo

Opis: Z opolnomočenjem se pomembno izboljšajo rezultati upravljanja s sladkorno boleznijo. Opolnomočen pacient ima veliko mero nadzora nad lastnim zdravjem, kar v praksi pomeni, da ima dovolj znanja in razumevanja pri uravnavanju glikiranega hemoglobina ter nadzoru za samoobvladovanje kronične bolezni – sladkorne bolezni tipa 2. Z raziskavo smo želeli proučiti, kakšna je stopnja opolnomočenja in urejenost glikiranega hemoglobina pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: opolnomočenje, sladkorna bolezen tipa 2, urejenost sladkorne bolezni, glikiran hemoglobin
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 1248; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Različni načini vzdrževanja tal medvrstnega prostora v sadovnjaku
Barbara Leskovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Poskus smo izvajali na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor (v nadaljevanju UKC), od leta 2017 do 2019. UKC spada pod Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede. Poskus je bil izveden v okviru projekta CRP (Ciljni raziskovalni programi) in se imenuje Vpliv vzdrževanja negovane ledine na botanično sestavo negovane ledine in pridelek v nasadih jablan. V nasadu sort 'Gala' in 'Pinova' je bilo vključenih osem obravnavanj. Prvo obravnavanje (V1) je zajemalo standardno mulčenje z rotacijskim mulčenjem petkrat letno in dognojevanje z dušikom (v nadaljevanju N). Drugo obravnavanje (V2) je zajemalo enkrat mulčenje spomladi, trikrat valjanje v poletnem času, enkrat mulčenje jeseni in dognojevanje z N. Tretje obravnavanje (V3) je potekalo z dvakratnim valjanjem spomladi, dvakratnim mulčenjem poleti (jeseni) in dognojevanjem z N. Četrto obravnavanje (V4) je zajemalo dvakrat mulčenje spomladi (v začetku poletja) in dvakrat valjanje (poleti in v začetku jeseni) ter dognojevanje z N. Peto obravnavanje (V5) je zajemalo V1, vendar brez dodatnega dognojevanja z N, šesto obravnavanje (V6) pa V2 in brez dodatnega dognojevanja z N. Sedmo obravnavanje (V7) je vključevalo V3 brez dodatnega dognojevanja z N, osmo obravnavanje (V8) pa V4 brez dodatnega dognojevanja z N. Po obiranju smo analizirali količino pridelka in parametre notranje kakovosti plodov. Rezultati so pokazali, da sta obravnavanji V2 in V3 dosegli najvišji pridelek, medtem ko je bil le-ta najnižji pri obravnavanju V1. Različni načini oskrbe tal obeh sort v letu 2018 in 2019 na notranjo kakovost plodov niso imeli značilnega vpliva.
Ključne besede: sadovnjak / obdelava tal / medvrstni prostor / valjanje / mulčenje
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1912; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (770,78 KB)

3.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1769; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (998,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici