| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ozaveščenost šolskih otrok o samopregledovanju kožnih sprememb
Barbara Kmetec, 2023, diplomsko delo

Opis: Koža je naš največji organ, ki ima pomembno zaščitno vlogo. Ker je veliko bolezni, ki se že v začetnih fazah odražajo na koži, je toliko bolj pomembno, da le-to redno opazujemo in ob kakršnih koli spremembah pravočasno ukrepamo. Stroka je enotna, da bi samopregledovanje po pravilu ABCDE moralo postati redna praksa, saj le preventiva omogoča pravočasno prepoznavanje spremenjenih kožnih znamenj, nastanek novih in posvetovanje pri zdravniku. Svetovano je, da si vsak posameznik pregleda kožo celotnega telesa 1x na mesec.
Ključne besede: Kožne spremembe, šolski otroci, sistematski pregledi, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

2.
3.
VPLIV GNOJENJA IN NAČINA OBNOVE RUŠE NA PRIDELEK KRME NA PAŠNIKU
Barbara Kmetec, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31'' s .g. š., 15° 37' 13'' v. g. d.) izvedli poskus na travinju združbe Lolietum perennis, v katerem smo preučevali vpliv gnojenja in načina obnove ruše na pridelek krme na pašniku. Poskus je bil izveden kot dvofaktorski poskus po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, kjer je bil faktor na glavnih parcelah gnojenje, na podparcelah pa obnova ruše. Gnojenje je potekalo na tri načine: 1 – z gnojevko v količini do 2,5 GVŽ ha-1 in 150 kg ha-1 hiperkorna; 2 – z 20 % nižjimi količinami gnojevke kot v prvem načinu (1,9 GVŽ ha-1) in 150 kg ha-1 hiperkorna; 3 – z mineralnimi gnojili (400 kg ha-1 NPK + 230 kg ha-1 KAN). Pri obnovi ruše so bili izvedeni naslednji načini: 1 – brez obnove (kontrola); 2 – samozasejavanje; 3 – vsejavanje. Različno gnojenje ni signifikantno vplivalo na količino in kakovost pridelka krme v letu 2008, vpliv pa je bil dokazan za načine obnove ruše. Obnova ruše s vsejavanjem, izvedenem v letu 2007, v primerjavi s kontrolo ni povečala pridelka krme v letu 2008, obnova s samozasejavanjem ga je celo zmanjšala.
Ključne besede: gnojenje, obnova ruše, pašnik, pridelek krme
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2454; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (369,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici