| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 218
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Posledice in vpliv pandemije COVIDA-19 na duševno zdravje otrok in mladostnikov
Jure Horvat, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je prinesla nove izzive in spremenila način življenja mnogih ljudi po svetu. Države se niso zavedale, kako hitro se lahko bolezen razširi in kakšne posledice lahko prinese. Prizadela je ljudi vseh starosti, vključno z otroki in mladostniki, ki so to pandemijo doživljali na drugačen način kot njihovi starši. Metode: Uporabili smo opisno metodo pregleda literature. Literaturo smo iskali v petih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri poteku iskanja literature smo upoštevali smernice PRISMA. Ustrezne rezultate smo nato razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 11 člankov. V vseh člankih so opisovali negativen vpliv socialne izolacije na mentalno zdravje otrok in mladostnikov po vsem svetu. Najbolj na udaru so bili otroci in mladostniki z že pridruženimi boleznimi ali pa s šibkimi odnosi v družini. Razprava in zaključek: Pandemija COVID-19 je znatno negativno vplivala na dobrobitje otrok in mladostnikov. Slednji so bili izpostavljeni tako nevarnosti okužbe kot nevarnostmi zlorabe v nefunkcionalnih družinah. Za določitev specifičnih posledic bi bilo potrebnih več raziskav.
Ključne besede: koronavirus, psihično zdravje, socialna izolacija, odraščanje
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Priprava otroka na timpanostomijo
Monja Jenuš, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vnetje srednjega ušesa je pogost razlog za obisk zdravnika pri otrocih, pogosto zahteva antibiotike. Timpanostomija, kirurški poseg za odvajanje tekočine iz srednjega ušesa, je običajna pri ponavljajočih se vnetjih. Priprava na operacijo vključuje psihološko in fizično pripravo otroka ter aktivno sodelovanje staršev, kar prispeva k uspešnejšemu izidu posega. Metode: V zaključnem delu smo pregledali in analizirali literaturo. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL Ultimate, kjer smo iskali s pomočjo iskalnega niza. Pridobljene podatke smo prefiltrirali s pomočjo izključitvenih in vključitvenih kriterijev. Celoten pregled smo predstavili v PRISMA diagramu. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi. Rezultati: Končni rezultat zajema 9 ustreznih identificiranih virov, kjer se predvsem posvečajo psihični pripravi in manj fizični. Zaslediti je bilo tudi, da je medicinska sestra izvzeta iz priprave otroka na timpanostomijo in posledično zelo malo sodeluje pred, med in po izvedeni timpanostomiji. Glavno temo tematske analize »Priprava otroka na timpanostomijo« smo razdelili na tri teme sekundarnega nivoja ter na teme primarnega nivoja, ki smo jih poimenovali: »Psihična priprava otroka«, »Fizična/telesna priprava otroka«, »Zdravstveno vzgojno delo pred OP«, »Izguba sluha« in »Zdravstveno vzgojno delo po OP«. Razprava in zaključek: Priprava otroka na timpanostomijo vključuje psihološko in telesno pripravo ter zdravstveno vzgojno delo za starše. Raziskave kažejo na premalo vključevanja medicinskih sester, kar negativno vpliva na oskrbo otrok. Povečanje njihove vloge in izboljšanje komunikacije med zdravstvenimi delavci, starši in otroki bi zmanjšalo stres ter izboljšalo rezultate operacije.
Ključne besede: operativni poseg, otroci, timpanalna cevka
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (741,00 KB)

3.
Zadušitve s tujki pri predšolskih otrocih
Blažka Matevžič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zadušitve s tujki pri predšolskih otrocih predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, saj so le-ti radovedni in lahko vstavljajo v usta različne predmete, kar lahko privede tudi do zapore dihalnih poti. Kljub različnim preventivnim pristopom ostaja tveganje visoko. Namen zaključnega dela je pregledati učinkovite manevre za sprostitev dihalne poti pri zadušitvi s tujki pri predšolskih otrocih. Metode: Izvedli smo pregled literature z uporabo deskriptivne metode dela, analitične metode, kompilacije, komparacije ter sinteze, pri čemer smo sledili tudi smernicam PRISMA. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Sage Journals, ProQuest in Web of Science in pri tem upoštevali iskalne omejitve ter vključitvene in izključitvene kriterije. Izvedli smo tematsko analizo. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali iskalnim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da so najučinkovitejši manevri pri odstranjevanju tujka v dihalih udarci med lopaticami ter Heimlichov manever. Poleg teh manevrov je bila omenjena tudi laringoskopija v kombinaciji z Magillovo prijemalko. Glavno kategorijo tematske analize smo poimenovali Odstranitev tujka iz dihalnih poti, ki se razdeli še na štiri podkategorije. Razprava in zaključek: Poudariti je potrebno pomen hitrega in ustreznega ukrepanja pri zadušitvah s tujki pri predšolskih otrocih. Kljub temu, da so različni manevri učinkoviti, je ključnega pomena tudi nadaljnje izobraževanje staršev in skrbnikov za preprečevanje takšnih dogodkov. Preventiva ostaja ključna za zmanjšanje tveganja zadušitev pri otrocih.
Ključne besede: tujek, obstrukcija dihalne poti, otrok, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (987,33 KB)

4.
Skrb za duševno zdravje otročnice na primarni zdravstveni ravni
Monja Strnad, 2024, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Duševno zdravje otročnic je danes zelo razširjen problem po celotnem svetu. Če ta problem ni pravočasno zdravljen, lahko ima zelo resne posledice, tako za mater, otroka ter za celotno družino. Večina zdravstvenega osebja se pri obravnavi otročnice osredotoča predvsem na telesno zdravje, čeprav bi se morali posvetiti tudi duševnemu zdravju. Zato pri veliko otročnicah simptomi duševnih težav niso prepoznani in posledično tudi niso zdravljeni. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja skrbi za duševno zdravje otročnice na primarni zdravstveni ravni. Iskali smo v angleškem jeziku v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter Cochrane Library. Pri pisanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo ter metodo komparacije, kompilacije, analize ter sinteze. Podatke, ki smo jih zbrali, smo analizirali s tematsko analizo. Rezultati: Na koncu smo podrobneje analizirali 10 raziskav, katerih glavni rezultati pravijo, da je podpora in pogovor z zdravstvenimi delavci ključnega pomena za dobro duševno zdravje otročnice. V tematski analizi smo izpostavili glavno kategorijo: duševno zdravje otročnice. Izpostavili smo tri podkategorije, in sicer: duševne težave otročnic po porodu, ovire, s katerimi se otročnice soočajo pri obravnavi na primarni zdravstveni ravni ter skrb za otročnice na primarni zdravstveni ravni. Razprava in zaključek: Otročnice potrebujejo podporo in nasvete s strani zdravstvenih delavcev, da lažje razumejo svoje duševne težave. Bistvenega pomena je tudi takojšnje prepoznavanje duševnih težav s pomočjo presejalnih lestvic.  
Ključne besede: duševno blagostanje, ženska v poporodnem obdobju, dispanzer, patronaža
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog za rane na celjenje razjede zaradi pritiska
Anea Škorjanec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva narašča pojavnost razjede zaradi pritiska pri starejših osebah. Učenje ustreznega obvladovanja razjede zaradi pritiska je vse pomembnejše za diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu. Na voljo je ogromno sodobnih oblog za rane, vendar njihova učinkovitost ni jasna. Namen tega pregleda je ugotoviti učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog na celjenje razjede zaradi pritiska. Metode: Izvedli smo pregled literature ter uporabili opisno metodo dela. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Za dodatno iskanje smo uporabili iskalnik Google Scholar. Za prikaz poteka identifikacije, pregleda, vključitve ustreznih znanstvenih člankov smo upoštevali smernice PRISMA. Izbrane članke smo analizirali s tematsko analizo. Rezultati: Od skupno 172 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 9 zadetkov. Pri tematski analizi smo zapisali glavno temo: učinkovitost hidrokoloidnih oblog na celjenje RZP ter iz tega oblikovali 3 podkategorije, in sicer: razjeda zaradi pritiska, hidrokoloidne obloge ter sodobne obloge. Pomembno je upoštevati vse dejavnike in individualne potrebe pacientov pri izbiri najustreznejše sodobne obloge za zdravljenje razjede zaradi pritiska, saj kljub številnim študijam ni enoličnih dokazov, ki bi pokazali, da je ena vrsta sodobne obloge bistveno učinkovitejša od drugih pri celjenju razjede zaradi pritiska. Razprava in sklep: Potrebne so dodatne raziskave za razvoj oblog, ki bodo učinkovitejše pri celjenju razjed zaradi pritiska. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu morajo biti kompetentne za izvajanje učinkovite oskrbe razjed zaradi pritiska, zato pa potrebujejo znanje in izkušnje.
Ključne besede: kronična rana, patronažno varstvo, obravnava rane v domačem okolju
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (828,68 KB)

6.
Poučevanje staršev o oskrbi traheostome pri otroku
Mineja Draškovič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Traheostoma pri otrocih s kompleksnimi kroničnimi boleznimi, z obstrukcijo zgornjih dihalnih poti in pri dolgotrajni ventilaciji predstavlja pomembno umetno dihalno pot. Starši pa so tisti, ki morajo pridobiti obsežno znanje in spretnosti za njeno oskrbo. Pomembno je, da se počutijo pripravljene in samozavestne. Zanimalo nas je, kako doseči najvišjo stopnjo pripravljenosti staršev za oskrbo otroka s traheostomo na domu. Metode: Izvedli smo pregled literature na temo poučevanja staršev o oskrbi traheostome pri otroku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pridobili iz tujih podatkovnih baz CINAHL, PubMed, Cochrane Library, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da se večina staršev po poučevanju počuti pripravljene, ne glede na to pa je potreben čas, da se ustalijo v novem življenjskem slogu. Razprava in zaključek: Na stopnjo pripravljenosti staršev ima velik vpliv metoda poučevanja in intenzivnost prakse. Nekateri potrebujejo več časa, večkratno ponovitev intervencij in bolj individualiziran pristop poučevanja.
Ključne besede: traheostoma, otroci, poučevanje staršev, nega na domu
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (800,80 KB)

7.
Doživljanje paliativne oskrbe otroka pri medicinskih sestrah
Luka Marko, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba v zdravstveni negi in oskrbi je ena najbolj čustveno zahtevnih področij, ki jih zdravstveni delavci opravljajo, pri obravnavi otroka pa se zahtevnost še dodatno poveča. Medicinske sestre se soočajo z veliko izzivi tako pri negovanju otroka kot pri podpori staršev, zato morajo biti tudi precej previdne tudi pri komuniciranju z njimi. Metode: Uporabili smo kvalitativno deskriptivno metodo dela in metodo analize, kompilacije in sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google učenjak. Upoštevali smo smernice PRISMA. Raziskave smo po nivojih razvrstili v hierarhijo dokazov in jih predstavili v evalvacijski tabeli in kot vsebinsko analizo. Rezultati: Z uporabo iskalnega niza smo prišli do 369 raziskav. V končno analizo smo vključili devet raziskav. Ugotovili smo, da medicinske sestre različno doživljajo paliativno oskrbo otroka, vseh devet raziskav je pokazalo, da so pri njih prisotna negativna doživljanja, medtem ko sta dve raziskavi izpostavili tudi pozitivne vidike. Ob vseh negovalnih intervencijah jim največjo težavo predstavlja komunikacija. Razprava in zaključek: Medicinske sestre doživljajo paliativno oskrbo otroka na različne načine, vsaka se pri tem spoprijema na svoj način. Komunikacija pri paliativni oskrbi je najpomembnejša, saj zahteva največ izkušenj in veliko izpopolnjevanja. Pomembno je, da ob negativnem doživljanje te občutke posameznik predela ali pa se osebi, ki ji zaupa, izpove.
Ključne besede: pediatrična paliativna oskrba, medicinske sestre, doživljanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
Izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih
Špela Čuš, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spanje je pomembno za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in otrokovih kognitivnih sposobnosti. V času hospitalizacije je moteno zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov. Namen zaključnega dela je raziskati možne načine in intervencije za izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih. Metode: Izvedli smo pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri pregledu in izbiri raziskav smo upoštevali smernice PRISMA. Sintezo podatkov smo prikazali z vsebinsko analizo. Rezultati: Od identificiranih 377 smo v analizo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da intervencije, kot so podporna oskrba, osvetljen glasbeni vrtiljak, uspavanka, intervencija s spanjem, v primerjavi s standardno oskrbo ob prejemu kemoterapije ter prilagoditev bolniškega okolja, pozitivno vplivajo na kakovost spanca v bolnišnici. Za pravljice, tehnike sproščanja, igro in telesno aktivnost pa bi bili potrebni bolj zanesljivi rezultati. Razprava in zaključek: Posvečanje pozornosti otrokovim navadam in rutinam ter pristopi k izboljšanju spanca so ključnega pomena za spodbujanje spanca. Na kakovost spanja lahko vplivajo tudi kengurujčkanje, omejitev dremanja in uporaba kofeina kot farmakološki pristopi, vendar so potrebne dodatne raziskave. Nadaljnje raziskovanje ter preučevanje te tematike in intervencij lahko pripomore k večji kakovosti spanca hospitaliziranih otrok.
Ključne besede: Intervencije, spanje, bolnišnica, pediatrični pacienti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Person-centred care: a support strategy for managing non-communicable diseases
Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Kegl, Zvonka Fekonja, Gregor Štiglic, Adam Davey, Sergej Kmetec, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Over the last decade, the inadequacy and unsustainability of current healthcare services for managing long-term co-morbid and multi-morbid diseases have become evident. Methods: This study, involving 426 adults with at least one non-communicable disease in Slovenia, aimed to explore the link between quality of life, life satisfaction, person-centred care, and non-communicable disease management. Results: Results indicated generally positive perceptions of quality of life, general health, and life satisfaction of individuals with non-communicable diseases. Participants assessed their physical health as the highest of the four quality of life domains, followed by the environment, social relations, and psychological health. Significant differences occurred in life satisfaction, general health, quality of life, and person-centred care for managing non-communicable diseases. But, there were no significant differences in person-centred care according to the living environment. The study revealed a positive association between person-centred care and effective non-communicable disease management, which is also positively associated with quality of life, general health, and life satisfaction. Conclusions: Person-centred care is currently the most compassionate and scientific practice conceived, representing a high ethical standard. However, implementing this approach in healthcare systems requires a cohesive national strategy led by capable individuals to foster stakeholder collaboration. Such an approach is crucial to address the deficiencies of existing healthcare services and ensure person-centred care sustainability in non-communicable disease management.
Ključne besede: person-centred care, non-communicable disease, quality of life, life satisfaction
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
URL Povezava na datoteko

10.
Zgodnji opozorilni kazalci povečanega tveganja za avtizem na preventivnih pregledih otrok
Nuša Zajšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Ključne besede: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici