1. Psihosocialna podpora medicinske sestre staršem in otroku z levkemijoKaja Podjavoršek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Levkemija predstavlja veliko izzivov za otroke in njihove starše, saj posega v vsakdanje življenje. Pri obravnavi otrok z levkemijo in njihovih staršev je pomemben celosten pristop, ki vključuje pomoč pri psihičnih in čustvenih težavah. Namen diplomskega dela je raziskati psihosocialne tehnike medicinske sestre pri obravnavi staršev in otroka z levkemijo v akutni fazi zdravljenja.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect z vnaprej določenim iskalnim nizom in omejitvami, postopek pa ponazorili z diagramom PRISMA. Izbrane članke smo analizirali z vsebinsko analizo in jih kodirali v proste kode, kar je omogočilo strukturirano razumevanje ključnih tem v literaturi.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov. Raziskave kažejo, da psihosocialna podpora medicinskih sester zmanjšuje anksioznost, povečuje čustveno stabilnost ter izboljšuje kakovost življenja otrok z levkemijo in njihovih staršev. Podkategorije vključujejo psihološko blagostanje otrok, podporo staršem, psihosocialne intervencije ter komunikacijo in odnose, kar poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi.
Zaključek: Otroci z levkemijo in njihovi starši se srečujejo z izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Psihosocialna podpora je ključna za zagotavljanje njihove dobrobiti.
Ključne besede: levkemija, podpora, intervencije, stiska, izzivi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. Preprečevanje okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodihLidija Županc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zajezitev okužb pri osebah z demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, predstavlja pomemben izziv na področju javnega zdravja. Posebne težave nastajajo pri nadzoru in obvladovanju okužb, povezanih z zdravstvom. Namen magistrskega dela je pojasniti pomen preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih ter opisati različne pristope za njihovo preprečevanje.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Google Scholar in COBISSA z vnaprej določenim iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Analiza in sinteza identificiranih člankov sta bili izvedeni s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele ter z opisnim povzemanjem.
Rezultati: Skupno smo identificirali 35 člankov in v končno analizo vključili 9 člankov. Ključni ukrepi preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih so vzdrževanje primernega okolja, zdravstveno vzgojno delo osebja z vključevanjem oseb z demenco in njihovih svojcev, proaktivni pristopi, pravočasne intervencije, pri čemer so pomembne deeskalacijske tehnike komunikacije.
Razprava in zaključek: Usmerjeno delovanje na področju obvladovanja okužb v socialnovarstvenih zavodih je nujno. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oseb z demenco se uporabljajo različni pristopi, metode in orodja. Postopki morajo biti v skladu s strokovnimi navodili ter predstavljati neopazen, a ključen del vsakodnevnih opravil.
Ključne besede: institucionalno varstvo, osebe s kognitivno motnjo, preprečevanje prenosa okužb, povezanih z zdravstvom
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. Zdravljenje neonatalnega abstinenčnega sindromaMetka Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba prepovedanih substanc se je povečala tako po svetu kot tudi v Sloveniji, kar je privedlo tudi do porasta števila nosečnic z zasvojenostjo. Uživanje drog med nosečnostjo škoduje tako materi kot nerojenemu otroku. Negativne posledice so različne in neizogibne. Namen zaključnega dela je opisati in predstaviti metode zdravljenja pri novorojenčku z neonatalnim abstinenčnim sindromom.
Metode: Izvedli smo pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. S PIO pristopom smo iskali relevantne raziskave v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Pri pridobivanju in sintezi podatkov smo sledili smernicam za izvajanje narativne sinteze.
Rezultati: Nefarmakološki ukrepi, kot so sobivanje, stik kože na kožo, povijanje in dojenje, imajo ključno vlogo pri lajšanju simptomov neonatalnega abstinenčnega sindroma. Izboljšujejo otrokovo samoregulacijo, zmanjšujejo stres ter zmanjšujejo potrebo po farmakološkem zdravljenju ali njegovo trajanje. Ko je farmakološka terapija potrebna, se običajno uporabljajo morfin, metadon ali klonidin, ki lahko podaljšajo hospitalizacijo in povečajo tveganje za stranske učinke. Zato se poudarja pomen nefarmakoloških metod kot prve izbire ob individualnem pristopu k uvedbi zdravil.
Razprava in zaključek: Neonatalni abstinenčni sindrom pogosto povzroča zaplete pri novorojenčkih. Zdravimo ga nefarmakološko, kadar pa ti ukrepi ne zadostujejo, nastopi farmakološko zdravljenje. Vse več raziskav kaže, da uporaba nefarmakoloških ukrepov zmanjšuje potrebo po farmakološkem zdravljenju, zmanjšuje čas hospitalizacije in pomembno vpliva na krepitev odnosa med materjo in otrokom.
Ključne besede: neonatalni odtegnitveni sindrom, farmakološko zdravljenje, nefarmakološko zdravljenje, obvladovanje, novorojenec
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (913,25 KB) |
4. Obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domuAneja Bohinec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega otroštva ključno vpliva na zdravje v odrasli dobi ter je pokazatelj zdravja prebivalstva. Pojavnost novorojenčkov in dojenčkov z nizko porodno težo je kljub upadanju v zadnjih letih še vedno zelo visoka. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domu.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, MEDLINE, Web of Sciences in COBISS. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Prav tako smo uporabili narativni opis, ki nam je omogočil celovito razumevanje in interpretacijo zbranih podatkov.
Rezultati: Od 134 zbranih virov smo v analizo na koncu vključili 3 vsebinsko primerne članke ter 1 poročilo. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu se osredotoča na pravilno izvajanje intervencij za zadovoljitev osnovnih potreb novorojenčka in dojenčka (prehranjevanje, higiena, spanje).
Razprava in zaključek: Program preventivnih obiskov v patronažnem varstvu deluje kot mehanizem za zagotavljanje potreb otroka in družine, nudi socialno podporo družinam ter povezavo z zdravstvenimi storitvami. Obiski na domu, ki sledijo skrbno zasnovanim intervencijskim protokolom, pozitivno vplivajo na zdravje, rast in razvoj otrok z nizko porodno težo.
Ključne besede: Otrok, ki tehta manj kot 2500 g, patronažna zdravstvena nega, preventiva
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Vpliv socialnih omrežij na samodiagnozo motnje pozornosti in hiperaktivnosti med mladostnikiNeža Krajnc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je pogosta razvojna motnja zato mladostniki vse pogosteje iščejo informacije tudi prek družbenih omrežij. To lahko vodi v pojav samodiagnoze. Digitalni viri omogočajo dostopnost informacij, vendar prinašajo tudi tveganja napačnih razlag in širjenja stereotipov.
Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo in pri tem uporabili opisno metodo, analizo, kompilacijo, komparacijo in sintezo. Znanstveno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect ter dodatno v iskalniku Google Schoolar. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli. Pomembne podatke iz literature smo povzeli v tematski analizi.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo dobili 41 zadetkov, v končno analizo smo jih vključili osem. Ugotovili smo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto uporabljajo spletne vsebine za prepoznavanje simptomov, kar lahko vodi do hitrejšega iskanja pomoči, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev identificiranih raziskav lahko povzamemo, da socialna omrežja pomembno vplivajo na samodiagnozo ADHD med mladostniki. Mladi pogosto v spletnih vsebinah prepoznajo lastne simptome, kar lahko vodi do občutka pripadnosti, a tudi do napačnih samodiagnoz.
Ključne besede: socialna omrežja, samodiagnoza, ADHD, najstniki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (741,05 KB) |
6. Enhancing sleep quality in hospitalized children and adolescentsŠpela Čuš, Barbara Kegl, Petra Klanjšek, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Background: Sleep is vital for maintaining a child's well-being, health, and brain development. During hospitalization, it is disrupted by external and internal factors. The purpose of this review article is to investigate possible ways and interventions to improve sleep quality in hospitalized children and adolescents. Methods: We conducted a literature review, using databases such as PubMed, CINAHL, Cochrane Library, and ScienceDirect, following PRISMA guidelines. We used the descriptive method. Data synthesis involved content analysis. Results: Of the 279 identified studies, 12 were included in the final analysis. The identified subcategories for interventions to improve the quality of sleep in hospitalized children and adolescents were: (1) kangaroo care and gentle human touch; (2) relaxation techniques, cognitive behavioural therapy, play and physical activity; (3) illuminated musical mobile, lullabies and bedtime stories; (4) sleep intervention, compared to standard care during chemotherapy treatment; (5) adjustment of the hospital environment; raising awareness and education, and pharmacological interventions. Conclusion: There are not many studies that focus on sleep in hospitalized children, they mainly focus on adult hospitalized patients or children in their home. There are many approaches to improving sleep, all of which are crucial for promoting healthy sleep. However, additional research of this topic and interventions can help further improve the quality of sleep of hospitalized children.
Ključne besede: hospital, interventions, paediatric patients, sleep
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (195,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv hiperkinetične motnje vedenja pri otroku na kakovost življenja družineKarin Lukovnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Hiperkinetična motnja vedenja je pogosta nevrološko-razvojna motnja, ki se pri otrocih kaže kot hiperaktivnost, impulzivnost, motnje pozornosti in socialne težave. Negativno vpliva na otrokovo delovanje v šoli in družini ter povzroča stres in čustveno izčrpanost staršev. Namen zaključnega dela je preučiti ta vpliv. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science, in sicer s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in jih vsebinsko analizirali. Izmed 447 raziskav smo jih v končno analizo vključili 10. Ugotovili smo, da motnja pri otroku bistveno zmanjšuje kakovost življenja družine. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo in tri podkategorije: (1) razvojne in vedenjske posledice, (2) čustvene in socialne posledice v družinskem okolju ter (3) družinske obremenitve in prilagoditve. Hiperkinetična motnja vedenja pri otroku močno obremeni družino, povzroča stres ter zahteva prilagajanje in podporo. Ključne so jasne rutine in sodelovanje s strokovnjaki. Celosten pristop, ki vključuje otroka in družino, izboljšuje kakovost življenja vseh članov.
Ključne besede: ADHD, otrok, družinska dinamika in izzivi, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (757,28 KB) |
8. Zdravljenje nedonošenčka z zlatenico s fototerapijoDominik Pihlar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zlatenica pri nedonošenčkih je pogost zaplet, ki zaradi nezrele presnove bilirubina pomeni povečano tveganje za nevrološke poškodbe. Čeprav je fototerapija uveljavljen standard zdravljenja, so podatki o njeni učinkovitosti in varnosti pri tej populaciji vedno omejeni.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v šestih podatkovnih bazah (PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science, SAGE Journals in COBISS), skladno s smernicami PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Podatki so bili obdelani z deskriptivno in tematsko metodo.
Rezultati: Od 3841 zadetkov so bile v analizo vključene štiri študije: dve randomizirani klinični, ena opazovalna in ena klinična smernica. Raziskave potrjujejo učinkovitost fototerapije pri zniževanju bilirubina pri nedonošenčkih. LED-naprave z visoko svetlobno jakostjo in širšo osvetljeno površino so bile klinično učinkovitejše kot drugi svetlobni viri. Ciklična fototerapija je ob enaki terapevtski uspešnosti omogočila znatno zmanjšanje svetlobne izpostavljenosti. Neželeni učinki niso bili zaznani.
Razprava: Fototerapija je klinično učinkovit in varen ukrep pri obravnavi zlatenice pri nedonošenčkih, če se izvaja z ustrezno izbiro naprav in pod strokovnim nadzorom. Poleg zniževanja bilirubina postaja ključen tudi vpliv terapije na druge vidike neonatalne oskrbe, kot je ohranjanje materinsko-otroškega stika, ki pomembno vpliva na psihofizični razvoj otroka. Kljub pozitivnim izidom analiziranih študij pa metodološke razlike, majhne velikosti vzorcev in odsotnost dolgoročnega spremljanja izpostavljajo potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: svetlobna terapija, hiperbilirubinemija, prezgodaj rojen otrok, učinkovitost zdravljenja, serumski bilirubin
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,76 MB) |
9. Psychological and spiritual support for parents of a premature baby in the intensive care unit: scoping reviewBarbara Kegl, Urška Novak, Rosemarie Franc, Nataša Mlinar Reljić, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Background: Psychological and spiritual support is crucial, especially in challenging life situations, trials, and when facing the unimaginable distress experienced by parents of premature babies in the intensive care unit. This scoping review aims to identify the psychological and spiritual support needed by parents of premature babies in intensive care units. Methods: The databases PubMed, CINAHL Ultimate and Web of Science were searched in April 2025. The Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses extension for Scoping Reviews guidelines were followed. The extraction table was used to extract significant information from each source of evidence. Descriptive data analysis was used to present results. Results: The search identified 1353 hits, and 17 sources of evidence were included in the review. The results indicate that psychological and spiritual support has been implemented in clinical practice. The main category Psychological and spiritual needs of parents of preterm babies in intensive care was designed using subcategories: psychological needs of parents of preterm babies in intensive care, and spiritual needs of parents of preterm babies in intensive care. Conclusions: In the context of continuous and holistic healthcare for preterm babies in intensive care units, psychological and spiritual support represent essential and interrelated components. Spiritual support for parents is frequently underrecognized and insufficiently addressed.
Ključne besede: parents, preterm infant, intensive care unit, psychological support, spiritual care
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (621,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvojuBarbara Grajfoner, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nižjo intelektualno sposobnost, so manj spretne in se težje prilagodijo v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvoju je izjemnega pomena, saj pomaga staršem pridobiti potrebna znanja in veščine o skrbi za otroka ter kako učinkovito obvladovati vsakodnevne izzive. Namen zaključnega dela je raziskati, s katerimi intervencijami nudimo podporo družini otroka z motnjo v duševnem razvoju.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Strokovna in znanstvena literatura je bila poiskana v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter ScienceDirect. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 člankov od 267. Rezultati kažejo, da so intervencije pomembne pri učenju družine. Glavna kategorija pri vsebinski analizi je vpliv otroka na družino, podkategorije pa so: socialna podpora, zdravstveno stanje, odnos sorojencev, kakovost družinskega življenja ter starševstvo in zakonsko življenje.
Razprava in zaključek: Intervencije, ki so pomembne in podpirajo družino z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, so: prepoznati potrebe otroka, izvajanje pravilne komunikacije, kako pravilno rokovati z otrokom, naučiti otroka socialnih interakcij, kako se spopadati s stresnimi situacijami, kam se obrniti po pomoč itd.
Ključne besede: težave v duševnem razvoju, podporne intervencije, otrok, centri za zgodnjo obravnavo, podpora družini
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,71 MB) |
