| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
ANALIZA OKOLJSKIH INVESTICIJ V SLOVENIJI
Doroteja Ketiš, 2012, diplomsko delo

Opis: Okolje in ekonomija se zdita kot nasprotni si področji, pa vendar lahko ugotovimo, da sta drug drugemu potrebna in da ekonomija nikakor ni samozadostna. V preseku ekoloških in okoljskih teorij je nastala nova veda, to je okoljska ekonomika, ki razlaga, kako s trajnostnim razvojem doseči sožitje med gospodarskimi subjekti in njihovim naravnim, socialnim ter poslovnim okoljem. V vlogi uresničevalca trajnostnega razvoja nastopajo okoljske investicije, ki pomenijo financiranje tistih projektov, kateri rešujejo tako osnovne, kot tudi zelo kompleksne okoljske probleme in pogosto izhajajo iz okoljskih inovacij. Poznamo različne vrste financiranja tovrstnih naložb, pri čemer so najpomembnejše različne oblike nepovratnih sredstev in posebne vrste kreditiranja s strani določenih pristojnih institucij. Okoljske investicije v Sloveniji v zadnjih desetih letih ves čas naraščajo in se gibljejo visoko nad evropskim povprečjem. Ob doseženi določeni stopnji razvitosti procesov in proizvodov v Sloveniji v smislu zmanjšanja okoljskih vplivov, je pričakovati upad okoljskih investicij oziroma uravnovešenje na določeni letni ravni.
Ključne besede: Okolje, Redkost, Trajnost, Investicije, Financiranje, Okoljsko podjetništvo, Okoljske inovacije, Okoljske investicije
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1265; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

12.
ANALIZA PODPORE VODSTVA ZA UVAJANJE NOTRANJEGA PODJETNIŠTVA V MARLES HIŠE D.O.O.
Robert Klasinc, 2012, diplomsko delo

Opis: Poslovanje organizacij je vedno bolj negotovo, tvegano in viharno. Načelo notranjega podjetništva naj postane filozofija učinkovitega in uspešnega upravljanja organizacije oziroma kakovostno izvajanje vseh aktivnosti v organizaciji na vseh ravneh s ciljem uravnoteženega zadovoljevanja potreb in zahtev vseh ključnih deležnikov organizacije, kar je osnovni pogoj za doseganje dobrih učinkov v procesu delovanja. Trajno doseganje dobrih učinkov delovanja pa zahteva trajno vgraditi načela notranjega podjetništva v delovanje vseh dejavnikov organizacije. Poti do trajnega doseganja dobrih učinkov delovanja organizacije je mnogo, pri tem pa so stalno učenje, inoviranje, nenehno načrtovanje ter uspešno izvajanje izboljšav elementi notranjega podjetništva in tudi ključnega pomena za uspeh. V našem primeru smo preučevali kakšna je podpora vodstva v podjetju Marles hiše d. o. o. za razvoj notranjega podjetništva. Na podlagi anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da v podjetju do zdaj ni bilo zaznati veliko aktivnosti povezanih z uvajanjem notranjega podjetništva, zato smo na koncu diplomskega seminarja podali par predlogov, kako mora vodstvo reagirati za uspešno uvajanje notranjega podjetništva v organizacijo.
Ključne besede: podpora vodstva, podjetništvo, notranje podjetništvo, »Marles hiše d. o. o.«
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 858; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

13.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1216; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

14.
MOTIVIRANJE IN NAGRAJEVANJE ZA NOTRANJE PODJETNIŠTVO NA PRIMERU IZBRANEGA PODJETJA
Janja Langbauer, 2012, diplomsko delo

Opis: Skozi celoten diplomski seminar smo poskušali s teoretičnega vidika opredeliti notranje podjetništvo, motiviranje in nagrajevanje in vpliv motiviranja in nagrajevanja na notranje podjetništvo. Predstavili smo splošne opredelitve notranjega podjetništva, razloge za pojav notranjega podjetništva ter ovire, ki se pri vpeljavi notranjega podjetništva lahko pojavijo. Navedli smo tudi kakšna je ustrezna podpora vodstva za notranje podjetništvo in najpogostejše pristope, ki se jih v podjetju poslužujejo pri uvedbi notranjega podjetništva. Predstavili in opredelili smo tudi motiviranje in nagrajevanje za notranje podjetništvo ter načine motiviranja in nagrajevanja. V praktičnem delu diplomskega seminarja pa smo skušali z raziskavo preučiti, v kolikšni meri je notranje podjetništvo v podjetju CM-o.s. Mastnak prisotno, kako motiviranje in nagrajevanje vplivata na razvoj notranjega podjetništva in v kolikšni meri so notranje podjetniške aktivnosti v preučevanem podjetju prisotne. Z anketo o notranjem podjetništvu smo želeli pripomoči k nadaljnjemu razvoju notranjega podjetništva v podjetju CM-o.s. Mastnak. Menimo, da smo z raziskavo pridobili koristne ocene in podatke, ki bi v prihodnosti lahko pripomogli k povečanju uspešnosti podjetja CM-o.s. Mastnak.
Ključne besede: notranje podjetništvo, motiviranje, nagrajevanje, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1201; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

15.
PRIMERJAVA ORGANIZACIJ PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETJA V POMURJU
Sabina Hanžekovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Ali bo podjetništvo uspešno v Pomurski regiji, je odvisno od tega kakšne pogoje zagotavlja posamezna občina, kakšne poslovne priložnosti se jim ponujajo v tem okolju, kako posamezniki izrabijo svoje poslovne priložnosti in od tega koliko si vsak posameznik upa tvegati. Podjetnikove želje so, da bi deloval v okolju, ki mu ponuja ugodne pogoje na začetku njegove podjetniške kariere, kjer lahko dosega najboljše rezultate, v okviru in zagonu podjetja. Želja posameznih občin je doseči regionalen razvoj, večjo prepoznavnost in gospodarsko rast. Da bi lahko obe želji uspešno izpolnili potrebujemo organizacije, ki omogočajo občinam in podjetjem izpolnitev le – teh. Na podlagi teh spodbud, so v občini Murska Sobota, občini Ljutomer in občini Lendava, ustanovili podporna okolja, ki dajejo podjetjem finančna sredstva, brezplačne informacije, razvoj inovacij, sodelovanje med različnimi podjetji, ki si izmenjujejo znanje, so mesta, kjer lahko pridobijo nova in utrjujejo že obstoječa znanja ipd. Največ podjetij, ki je ustvarilo največji prihodek in ima največ zaposlenih, je v občini Murska Sobota, nato v občini Ljutomer, najmanj v občini Lendava. Največja pomoč s strani podpornih okolij je prav tako v občini Murska Sobota, kjer deluje Pomurski tehnološki park, ki je sestavljen iz treh start-up inkubacijskih centrov, in sicer v Murski Soboti, Ljutomeru in Odrancih. Zelo pomembna za Pomurje je tudi Regionalna razvojna agencija Mura, ki omogoča razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju, okolju prijazno za prebivalce, razvijanju partnerstva in delovni sili, ki je izobražena, podjetna in se zna prilagajati. V Pomurju prevladuje največ območnih GZS, OZS. Primanjkuje jim še veliko podpornih okolij: poslovnih angelov, grozdov, pisarn za prenos tehnologij, platform, tehnoloških centrov in tehnoloških mrež. V Pomurju obstaja veliko institucij, ki niso podporna okolja, vendar s svojimi sredstvi omogočajo spodbujanje podjetništva na takšen ali drugačen način. Takšne institucije so lahko srednje šole, ki v izobraževalni program vključujejo teorijo, ki se nanaša na sklope o nastajanju in vodenju podjetja. Občine ponujajo podjetjem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, finančna sredstva preko različnih javnih razpisov. Ostale institucije so razne banke, samostojna podjetja, univerze, zavodi, zavarovanja ipd. Glede na to, da je Pomurska regija najmanj razvita glede na podjetništvo med prebivalstvom in v primerjavi z drugimi regijami, ima veliko podpornih okolij, vendar jih še veliko več primanjkuje, da bi bilo večje zanimanje za podjetništvo. V vseh treh prej omenjenih regijah, bi lahko ustanovili univerze, nova podporna okolja, več javnih razpisov, uspešno udejanjenje svojih zastavljenih ciljev ipd.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podporna okolja v Pomurju, razvojne priložnosti podjetništva  
Objavljeno: 03.12.2012; Ogledov: 1141; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (764,96 KB)

16.
UVAJANJE KORPORACIJSKEGA PODJETNIŠTVA V PODJETJE ŠTAJERLES TRADE D.O.O.
Daša Korpar, 2013, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja sem obravnavala pojem in pomen korporacijskega podjetništva za podjetje ter njegovo uvajanje na praktičnem primeru podjetja Štajerles trade d.o.o. Osnovna dejavnost družbe je prodaja in montaža stavbnega pohištva iz lesa in PVC-ja. Korporacijsko podjetništvo opredelimo kot podjetništvo znotraj obstoječe organizacije. Pomeni način vedenja podjetij in poudarja uvajanje novosti na različnih področjih, npr. izdelki, storitve, tehnologije, strategije, organiziranosti itd. Pri uvajanju korporacijskega podjetništva v podjetje Štajerles trade smo prišli do kar nekaj zaključkov. Tako smo ugotovili, da vizija podjetja v celoti podpira korporacijsko podjetništvo, saj povedo, da bodo najuspešnejše in cenovno najugodnejše podjetje, ki ponuja vse od estriha do strešnega okna na enem mestu. Poslanstvo podjetja Štajerles trade temelji na poslovanju organizacije in zadovoljstvu kupcev. Da bi ustrezalo po zgledu korporacijskega podjetništva, bi moralo v poslanstvo vključiti še preostale vidike kot so: odnos do zaposlenih, konkurenca in temeljne vrednote podjetja. V podjetju Štajerles trade so smotri in temeljnih cilji zelo dobro zastavljeni. Govorijo o obnašanju in delovanju podjetja, vključujejo udeležence v podjetju in izražajo namen podjetja, zato ustrezajo kriterijem korporacijskega podjetništva. Podjetje Štajerles trade ima poslovno-funkcijsko organizacijsko strukturo. Ker pa se podjetje razvija in beleži rast glede na prejšnja leta, bo s časoma moralo začeti razmišljati o naprednejši organizacijski strukturi, saj se bo z morebitnim povečanjem števila zaposlenih, spremenila tudi sama organizacijska struktura. Kultura podjetja Štajerles trade poudarja tri vrednote: sposobnost, odgovornost in poštenost. Podjetje dokaj dobro uvaja notranje podjetništvo v kulturo podjetja, saj izpolnjujejo vse vidike notranjepodjetniške kulture. Tudi zaposlenih v podjetju podpirajo korporacijsko podjetništvo, saj je odprta možnost napredovanja, izobraževanja, komunikacije in nagrajevanja. Uvajanje korporacijskega podjetništva vključuje tudi elemente, ki se prepletajo z zadovoljstvom zaposlenih. Podjetje zato redno izobražuje in usposablja svoje zaposlene in ima razvit tudi sistem nagrajevanja. Če pogledamo podjetje Štajerles trade d.o.o. in koncept korporacijskega podjetništva v celoti, lahko trdimo, da podjetje uspešno razvija in upošteva večino kriterijev korporacijskega podjetništva. Menimo, da podjetja kot je Štajerles trade prav zaradi vpeljave korporacijskega podjetništva beležijo pozitivne učinke na poslovne rezultate. Korporacijsko podjetništvo je zato izjemnega pomena za razvoj posameznega podjetja oz. organizacije in hkrati tudi za razvoj regije oz. narodnega gospodarstva.
Ključne besede: Korporacijsko podjetništvo, politika podjetja, kultura podjetja, organizacijska struktura, vodstvo podjetja in zaposleni.
Objavljeno: 21.11.2013; Ogledov: 1340; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

17.
VLOGA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Z VIDIKA USTVARJANJA SOCIALNE VREDNOSTI, STOPNJE INOVATIVNOSTI IN VPLIVA OKOLJA
Nataša Zakojč, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga proučuje področje socialnega podjetništva in njegove raznolike značilnosti, ki ga ločujejo od tradicionalnega oziroma klasičnega podjetništva. Socialno podjetništvo v Evropi spada v področje socialne ekonomije, ki je z makroekonomskega vidika zelo pomembna tako v človeškem kakor tudi gospodarskem smislu, saj zaposluje več kot 6,7 % zaposlenih v Evropski uniji (OECD 2010, 10). V Sloveniji je ta odstotek dosti nižji, saj se je to področje komaj pričelo razvijati. V Sloveniji obstaja veliko nerazumevanje pojma socialno podjetništvo. Velikokrat se pojem enači s prejšnjim družbenim sistemom in zato njegove prednosti dostikrat niso vidne ali pa so napačno razumljene. Prav tako obstajajo konceptualne razlike med pojmom socialnega podjetništva med različnimi državami predvsem zaradi zgodovinskih in kulturnih faktorjev, ki so značilni za posamezno regijo ali državo. Socialna podjetja se vključujejo v vse zasebne dejavnosti, ki se opravljajo v javnem interesu, so organizirane s podjetniško strategijo in katerih glavni namen ni maksimiranje dobička, ampak doseganje določenih socialnih in ekonomskih ciljev, ki preko proizvodnje izdelkov in izvajanja storitev prinašajo inovativne rešitve za probleme, s katerimi se sooča družba (Mair in Marti 2006; Nicholls 2006; Peredo in McLean 2006). V magistrski nalogi smo podrobneje proučili pojme, ki so povezani s socialnim podjetništvom, umestili socialna podjetja v gospodarstvo, primerjali štiri šole socialnega podjetništva v svetu, izpeljali enotno definicijo socialnega podjetja, predstavili učinke in dodano vrednost socialnih podjetij in pogledali razlike med evropskim socialnim podjetništvom in zahodnoameriškim. Predstavili smo področje socialne ekonomije v Sloveniji in kritično presodili njene prednosti in slabosti. Ponazorili smo področja, na katerih delujejo organizacije socialnega podjetništva v Sloveniji in analizirali podporo za potencialna socialna podjetja. Pogledali smo značilnosti Zakona o socialnem podjetništvu, ki se uporablja od leta 2012. Podobno kot v Sloveniji smo analizirali dosežke socialnih podjetij in podporo socialnim podjetjem v Veliki Britaniji. V empiričnem delu smo socialno podjetništvo v Sloveniji primerjali s socialnim podjetništvom v Veliki Britaniji, kjer se ta koncept v praksi že nekaj let uspešno udejanja. Podatke za analizo smo pridobili iz GEM baze iz leta 2009 in z lastno anketo, ki smo jo izvedli v letu 2012, kar nam je omogočilo, da smo lahko analizirali morebitni napredek na področju socialnega podjetništva v teh treh letih. V analizo smo zajeli lastnike klasičnih in lastnike socialnih podjetij. Empiričnega proučevanja socialnega podjetništva smo se lotili na ravni posameznika, na ravni podjetja in na nacionalni ravni. Hipoteze smo preverjali s pomočjo t-testa in Pearsonovega χ2 testa. Ugotovili smo, da je za socialne podjetnike v primerjavi s klasičnimi bolj verjetno, da so ženskega spola in da jih najdemo v nižjih starostnih razredih. Razlike v izobrazbi med posameznimi vrstami podjetnikov nismo uspeli dokazati. Raziskava je pokazala, da socialni podjetniki pri svojem delovanju prispevajo k ustvarjanju socialne vrednosti bolj kot klasični podjetniki, ki sledijo ekonomskim ciljem. Tako klasični kot socialni podjetniki pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem v enaki meri s tem, da je povprečje v Sloveniji v primerjavi z Veliko Britanijo nekoliko višje. Socialni podjetniki so v primerjavi s klasičnimi bolj inovativni, tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji. Pri primerjavi slovenskih socialnih podjetnikov med obema letoma, torej 2009 in 2012, smo ugotovili, da so na področju novih proizvodov ali storitev ter na področju novega načina zagotavljanja proizvodov ali storitev socialna podjetja v letu 2012 bolj inovativna od tistih v 2009. Prav tako smo uspeli dokazati, da so socialna podjetja v Veliki Britaniji v primerjavi s slovenskimi v letu 2012 bila bolj inovativna na področju novega načina proizvajanja proizvodov ali storitev in novega n
Ključne besede: socialna ekonomija, podjetništvo, socialno podjetništvo, socialno podjetje, socialni podjetnik, GEM raziskava
Objavljeno: 18.03.2014; Ogledov: 1774; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

18.
ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA ZA INOVIRANJE V SLOVENIJI
Nedim Hamzić, 2014, diplomsko delo

Opis: V težkih časih kot so sedaj je ključnega pomena za gospodarstvo, da se podjetja posvetijo inoviranju. Številni posamezniki generirajo raznorazne inovativne predloge, vendar zaradi nezmožnosti podpornih institucij, da tem podjetnikom nudi celostno podporo ideje ne preidejo iz invencije v inovacijo. Pomislite koliko koristi bi imeli vsi udeleženci v tem procesu, če bi le znali podpirati dobre inovativne ideje posameznikov. Gre se predvsem za finančne težave, saj denarja ki je namenjen raziskovalno-razvojnim dejavnostim ne uporabljamo na pravi način. Kar hočemo povedati je to, da je težava v alokaciji sredstev. Seveda so tudi številne druge težave, ki preprečujejo podjetjem, da bi se razvijala tako v začetni fazi svojega poslovanja kot tudi v končnih fazah. Podpornih institucij je v Sloveniji zelo veliko. Mogoče je tudi to težava, saj bi bilo bolj smiselno, da jih je manj, vendar da so takšne ki nudijo celostno podporo inoviranju podjetjem. Po statističnih podatkih se je v obdobju od 2008 do 2010 delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji zmanjšal glede na obdobje 2006-2008. Kar predstavlja še dodatno težavo je to, da se je v večini EU držav zgodilo ravno nasprotno. Delež inovacijsko aktivnih podjetij se je v obdobju 2008-2010 povečal glede na obdobje 2006-2008. V diplomskem seminarju smo tudi ugotovili, da največ podpore inoviranju nudijo tehnološki parki. Do te odločitve so nas privedli številni dejavniki. Možno je seveda, da bi po drugih dejavnikih katere druge institucije nudile več podpore inoviranju, vendar po naših kriterijih in analizi njihovih dejavnosti smo se odločili da tehnološki parki nudijo največ podpore inoviranju. Pri drugih institucijah je enostavno bilo preveč nepopolnosti pri izpolnjevanju naših kriterijev in tako se nismo odločili za njih. V prihodnjih letih pričakujemo od podpornih institucij predvsem večjo vključitev v celoten proces pomoči podjetjem, ki bi rade vstopile na trg z inovativnim izdelkom/storitvijo. Pričakujemo tudi boljšo porabo sredstev, saj iz leta v leto za raziskovalno-razvojne dejavnosti porabimo več sredstev, kot smo pa prej ugotovili se je stopnja inovacijsko dejavnih podjetij zmanjševala v Sloveniji. Podjetja, podporne institucije in država bodo morali narediti nekaj veliki potez, saj nam bo to pomagalo na dolgi rok, poleg tega pa bomo vsi imeli koristi zaradi tega.
Ključne besede: Invencija, inovacija, inoviranje, podporne institucije, inovacijska dejavnost v Sloveniji.
Objavljeno: 13.08.2014; Ogledov: 991; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (276,38 KB)

19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici