| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Ključne besede: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 877; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Besedje iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša v govoru Lovrenca na Pohorju, Činžata in Rute
Barbara Cotič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava besedja iz tematskega polja telo, družina in kmečka hiša, zbranega v Lovrencu na Pohorju, na Činžatu in Ruti. Čeprav Lovrenc na Pohorju geografsko spada v štajersko pokrajino, ljudje v tem kraju govorijo koroško narečje. V teoretičnem delu naloge so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Lovrenca na Pohorju, nato pa je govor Lovrenca, Činžata in Rute še narečno umeščen. Slovenska dialektologija izbrane govore uvršča v koroško narečno skupino, natančneje v severnopohorsko narečje. V osrednjem delu naloge je predstavljeno besedje za telo, družino in kmečko hišo, zbrano s pomočjo informatorjev v naseljih Lovrenc, Činžat in Ruta. Narečno gradivo, zbrano na terenu s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas, je bilo s posnetkov prepisano, fonetično zapisano in analizirano glede na izvor. Analizirali smo 283 različnih leksemov in ugotovili, da je večina zbranih poimenovanj slovanskega izvora, med prevzetimi besedami pa prevladujejo germanizmi. Kljub geografski bližini v raziskavo vključenih naselij je med poimenovanji iste predmetnosti v Lovrencu, na Činžatu in Ruti opaziti tudi nekaj razlik.
Ključne besede: Dialektologija, Lovrenc na Pohorju, Činžat, Ruta, koroška narečna skupina, telo, družina in kmečka hiša.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1534; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici