| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


111 - 120 / 1106
Na začetekNa prejšnjo stran891011121314151617Na naslednjo stranNa konec
111.
Pomen poučevanja medicinskih sester o oskrbi traheostome
Mihaela Flis, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali zdravstveno nego bolnika s traheostomo in raziskali koliko znanja imajo medicinske sestre o negi traheostome in poznavanju različnih dihalnih kanil.Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, zbiranje in analizo podatkov s pregledom strokovne domače in tuje literature. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo študijo z anketnim vprašalnikom, ki je bil izdelan v namen raziskave na katerega so odgovarjali izvajalci zdravstvene nege. Anketo smo izvedli v enem od domov starejših v Sloveniji. Vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Podatke iz vprašalnikov smo računalniško obdelali s programom Mikrosoft Exscel grafično, številčno in procentualno. Ugotovili smo da so se medicinske sestre že srečale z bolniki s traheostomo, večina od njih pozna več vrst kanil in so že sodelovali pri menjavi kanile ali pa so sami menjali dihalno kanilo. Ugotovili smo tudi da si vse medicinske sestre želijo dodatnega izobraževanja iz tega področja in da so o negi in oskrbi traheostome poučeni. Traheotomiran bolnik je zelo odvisen od pomoči drugih. Zato je strokovno usposobljen zdravstveni tim izrednega pomena, ker je od tega odvisno bolnikovo življenje.
Ključne besede: medicinska sestra, traheostoma, dihalna kanila, poučevanje
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1262; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (898,08 KB)

112.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji na odprtem srcu
Anja Mernik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pogostost srčnih obolenj, ki je pri nas še vedno zelo razširjeno. Bolezni smo razdelili na prirojene in pridobljene. Prirojene bolezni se pojavljajo pri novorojenčkih in jih zdravimo operativno. Na pridobljene bolezni srca lahko vplivamo oziroma jih preprečimo z zdravim načinom življenja ter izogibanje dejavnikom tveganja. Na dejavnike kot sta starost in dednost žal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izogibanje nezdravega načina življenja kot so nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, debelost, premalo gibanja. Nezdrav življenjski slog lahko privede do hude srčne bolezni, ki lahko zahteva operativno zdravljenje. Pacient ob takšni novici potrebuje veliko podpore in spodbude svoje družine. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali zdravstveno nego pacienta pred in med operacijo, ki zajema obdobje sprejema pacienta na oddelek, psihične in fizične priprave pacienta na operacijo, priprave pacienta na dan operacije, transport pacienta v operacijsko sobo, izvajanje zdravstvene nege med operacijo. Opisali smo pooperativno obdobje, ki se začne v sobi za zbujanje po operaciji in premestitvijo pacienta na enoto intenzivne nege, kjer pacient ostane 1-2 dni in je premeščen nazaj na oddelek za kardiologijo. Rehabilitacija pacienta po operaciji predstavlja velik pomen, ker pacientu pomaga ponovno zaživeti in se vključiti v življenje. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo opravili študijo primera pacientke po bypass operaciji na srcu. S pomočjo študije primera smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po bypass operaciji.
Ključne besede: bolezni srca, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, pacient, bypass operacija, študija primera
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3620; Prenosov: 641
.pdf Celotno besedilo (886,28 KB)

113.
Obravnava pacienta s skoliozo
Barbara Štern, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali obravnavo pacienta s skoliozo. Skolioza je nepravilno ukrivljena hrbtenica, ki se lahko razvije v različnih časovnih obdobjih našega življenja in vzrok za njo je pogosto neznan. Povzroča različne težave in jo zdravimo na več načinov. Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta, ter s študijo primera prikazati zdravstveno nego in vlogo medicinske sestre. Posebej smo izpostavili bolečino in samooskrbo pred in po operativnem posegu. Raziskovalni del temelji na študiji primera pacienta s skoliozo, natančneje pred in po operativnem posegu, kjer smo pacientu postavili odprta vprašanja. Obravnava pacienta je potekala po osnovnih življenjskih aktivnostih, kot osnovo smo uporabili konceptualni model Virginije Henderson, vendar smo model zaradi specifičnih potreb pacienta s skoliozo razširili z natančnejšim opisom obravnave bolečine in zmožnostjo samooskrbe po posegu. Rezultati so bili pričakovani in so potrdili cilje katere smo si zastavili. Pacientu se je po operativnem posegu življenje bistveno izboljšalo. V povprečju je pacient brez bolečin in lahko skrbi sam zase, saj pacienta bolečina ne omejuje več pri vsakodnevnih aktivnostih. Z analizo pridobljenih podatkov smo določili aktualne in potencialne negovalne diagnoze in ugotovili, da so prioritetne negovalne diagnoze predvsem samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega izvajanja osebne higiene in opravljanje telesne potrebe, utrujenost, navzea, nevarnost padcev in strah. Pacient pa je za svoje zdravje in uspešno rehabilitacijo v veliki meri odgovoren sam, kako upošteva dana navodila in kako je dovzeten za učenje.
Ključne besede: hrbtenica, skolioza, bolečina, zdravstvena nega, samooskrba, ortopedija, spondilodeza
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 2292; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (403,99 KB)

114.
Varna aplikacija komponent krvi
Tjaša Skornišek, 2013, diplomsko delo

Opis: Aplikacija komponent krvi je poseg, ki zahteva zbranost in natančnost izvajalca, saj lahko že ob najmanjši napaki pride do neželenega dogodka.Čeprav je vedno manj prijavljenih reakcij med transfuzijo, je še vedno veliko neželenih napak, ki se zgodijo med samo aplikacijo komponent krvi. Neželeni dogodki pri transfuziji krvnih komponent pa nas opozarjajo, da moramo varnost apliciranja komponent krvi še izboljšati in povečati. Teoretična izhodišča smo pridobili z analizo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili z anonimnimi vprašalniki, ki smo jih razdelili na različnih oddelkih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj polodprtega in zaprtega tipa. Podatke smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word in Microsoft Excel. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da večina anketirancev (90%) še nikoli ni storila kakšne nepravilnosti, zaradi katere bi kasneje prišlo do neželenega dogodka pri transfuziji. Majhen je tudi odstotek anketirancev, pri katerih je že prišlo od lažje oz. hujše reakcije pri pacientu med transfuzijo. Največji problem se pojavlja pri upoštevanju strokovnih smernic, najbolj pri uporabi rokavic in segrevanju sveže zamrznjene plazme.
Ključne besede: Aplikacija komponent krvi, krvni pripravki, hemovigilanca, neželeni učinki transfuzije, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1332; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

115.
Zdravstvena nega pacienta po robotski prostatektomiji
Tamara Peterle, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena moška spolna žleza prostata in zelo razširjena bolezen; rak prostate. Čufer (2006) navaja, da rak prostate prizadene predvsem moške po 50. letu starosti. Opisali smo razvoj raka na prostati in zdravljenje. Najbolj znana odstranitev prostate je radikalna prostatektomija (klasična operacija), vse bolj pa se uveljavlja tudi robotska prostatektomija. V Sloveniji jo izvajajo v Splošni bolnišnici Celje od leta 2010. Zdravstvena nega pacienta po robotski prostatektomiji je specifična. Zelo pomembno je spremljanje bolečine in morebitno razvijanje okužb. V nadaljevanju diplomskega dela je opisana procesna metoda dela pri pacientu po robotski prostatektomiji, prav tako so opredeljene specifične naloge medicinske sestre. Vsak operativni poseg predstavlja stresni trenutek v življenju in medicinska sestra mora z svojim znanjem in izkušnjami pomagati pacientu, da izrazi svoja čustva in strahove. Zelo pomembno je pacientu predstaviti prednosti robotske prostatektomije in ponuditi boljšo in kvalitetnejšo možnost zdravljenja bolezni. Trenutno se robot da Vinci v Sloveniji uporablja samo v urologiji, vendar bi lahko z nadgrajevanjem in učenjem robot uporabljali tudi na drugih področjih zdravja. Diplomsko delo je teoretično. Analizirali smo domačo in tujo literaturo, pridobljeno s pomočjo podatkovnih baz COBISS, PUBMED in virov Osrednje knjižnice Celje.
Ključne besede: robotska prostatektomija, radikalna prostatektomija, robot daVinci, rehabilitacija, bolečina, medicinska sestra, okužbe
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1139; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (678,61 KB)

116.
Zdravstvena nega pacienta z obolenjem ožilja spodnjih okončin
Katja Močnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok smrti ali invalidnosti pri odraslih ljudeh. Bolezni žilja razdelimo na dve veliki skupini: na bolezni arterij in ven. S preventivo oz. zdravim življenjskim slogom se da narediti zelo veliko, da se bolezen sploh ne razvije ali da se njen potek omili in upočasni. Pacient mora biti s svojo boleznijo, prognozo in potekom zdravljenja seznanjen že pred začetkom ugotavljanja ali zdravljenja bolezni. Izbor načina zdravljenja je odvisen od klinične slike oz. od znakov in simptomov bolezni. Za končno opredelitev je potrebno opraviti še objektivne preiskovalne metode. Predvsem pa je potrebna odločitev o invazivnem ali neinvazivnem zdravljenju. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu opišemo zgradbo in delovanje ožilja, opredelimo bolezni ožilja spodnjih okončin in preiskave arterij in ven. V nadaljevanju predstavimo predoperativno in pooperativno zdravstveno nego ter vlogo medicinske sestre v posameznih obdobjih. V drugem empiričnem delu pa predstavimo rezultate, ki smo jih izvedli v Splošni Bolnišnici Celje, na oddelku za žilno kirurgijo, maja 2013. Ugotavljamo, da preiskovanci kljub dobrim virom informacij nimajo dovolj znanja o svoji bolezni, saj jih nekaj več kot polovica ni znala navesti dejavnikov tveganja za svojo bolezen in z svojimi besedami opredeliti svoje obolenje. Ugotavljamo tudi, da je pri obolenjih spodnjih okončin najbolj izrazita bolečina in da so zapleti po operaciji redki.
Ključne besede: žilna obolenja, preiskovalne metode, predoperativna zdravstvena nega, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1077; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

117.
Oskrba pacienta z opeklino
Sanja Šemen, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opeklinska rana je rana, ki lahko prinese za seboj možne posledice, kot so brazgotine, nizko samospoštovanje, spremenjeno samopodobo. V obdobju hospitalizacije pacienta z opeklinsko rano ima medicinska sestra pomembno vlogo. V diplomskem delu je opisana celostna oskrba pacienta z opeklino, predstavljene so teoretične smernice oskrbe opeklinske rane. Raziskovalna metodologija je temeljila na kvalitativni metodi dela. Zajemala je raziskavo oz. študijo primera, pri kateri smo izvedli strukturiran intervju pri pacientu z opeklino. Vprašanja so se nanašala na 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginji Henderson. Študija primera je bila izvedena v Splošni bolnišnici Murska Sobota na Oddelku za kirurgijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je pacient z opeklinsko rano zadovoljen s sabo. Se spoštuje, ima ustrezno samopodobo in samospoštovanje do sebe. Povedal je, da če se mu bodo brazgotine zaradi opeklinske rane videle, se bo sprejel takšnega, kot je. Sklep: Pomembna vloga pri zdravljenju pacienta z opeklino je pacientu stati ob strani. Pacient se počuti zaradi opeklinske rane nemočnega, zato je medicinska sestra tista, ki mu mora pomagati. Medicinska sestra je tista oseba, ki s pacientom preživi največ časa, zato si mora pridobiti njegovo zaupanje, da mu lahko pomaga. Ugotoviti mora pacientove negovalne probleme in jih tudi ustrezno reševati. Pomagati mu mora pri tistih življenjskih aktivnostih, ki jih sam ne zmore ali ne zna.
Ključne besede: Opeklina, pacient, oskrba, bolečina, vloga medicinske sestre, samopodoba
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1369; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

118.
Vpiv komunikacije na zadovoljstvo pacientov
Klavdija Petelinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vsi zaposleni v zdravstveni negi bi se morali vsakodnevno zavedati verbalne in predvsem neverbalne komunikacije. Velikokrat nismo pozorni, kakšen obraz pokažemo zraven izrečenih besed, pacient pa v večini primerov opazi prav to. Prav tako premalo pozornosti posvetimo ostalim oblikam komunikacije, kot sta telefonski pogovor, ki je velikokrat prvi stik pacienta z ambulanto, ali pa v zadnjem času tudi vse pogosteje elektronska pošta. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo s kvantitativno metodologijo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo z namenom, da bi ugotovili vpliv komunikacije zaposlenih na zadovoljstvo pacientov. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja o zadovoljstvu pacientov s komunikacijo zaposlenih v Zdravstvenem domu Lenart in je bil namenjen pacientom splošnih, zobnih in ginekoloških ambulante. Želeli smo ugotoviti, ali zaposleni v zdravstveni negi upoštevajo zasebnost pacientov ob komunikaciji z njimi in ali so pacienti pozorni na njihovo neverbalno komunikacijo. S postavljeno hipotezo smo želeli dokazati, da sta ustrezna komunikacija zaposlenih v zdravstveni negi in zadovoljstvo pacientov pozitivno povezana. Rezultati: Ugotovili smo, da pacientom največ pomeni prav prvi stik z medicinsko sestro. Prav tako smo ugotovili, da je 54 (45 %) anketiranih bilo deležnih zasebnosti ob pogovoru. Pacienti pozorno spremljajo in ocenjujejo neverbalno komunikacijo medicinske sestre in jim veliko pomenijo njen nasmeh, stisk roke in prijazen pozdrav. Ta odgovor je potrdilo 32 (80 %) anketiranih splošnih ambulant, 35 (87,5 %) anketiranih zobnih ambulant in 30 (75 %) anketirank ginekološke ambulante. Zaključek: Iz raziskave je razvidno, da je dobra komunikacija pogoj za pozitiven odnos med pacientom in zaposlenimi v zdravstveni negi; zelo veliko jim še pomenijo stisk roke, prijazen pogled ter da jih medicinska sestra posluša in jim med obiskom nameni pozornost in spoštovanje.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, neverbalna in verbalna komunikacija
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 2063; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

119.
Komunikacija s svojci umirajočega bolnika
Polona Dornik, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Komunikacija s svojci umirajočega bolnika je za izvajalce zdravstvene nege zahtevna, saj jim povzroča dodatno obremenitev in stres. Pri vzpostavljanju odkritega pogovora s svojci umirajočega bolnika doživljajo stiske in težave. Velikokrat se srečujejo s strahom pred vprašanji svojcev ter njihovimi reakcijami. Metodologija: V diplomskem delu smo opisali posebnosti komunikacije s svojci umirajočega bolnika. Predstavili smo paliativno oskrbo in nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je za izvajalce zdravstvene nege delo s svojci umirajočega bolnika stresno in obremenjujoče, v kakšni meri so izvajalci zdravstvene nege seznanjeni s posebnostjo komunikacije s svojci umirajočega bolnika ter poznavanje nevladne humanitarne organizacije Hospic. Raziskava je temeljila na osnovi kvantitativne metodologije. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga izdelali v namen raziskave. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Ptuj na oddelku za interno medicino. V raziskavi je sodelovalo 30 naključno izbranih izvajalcev zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali da 23 (77 %) anketirancem delo s svojci umirajočega bolnika predstavlja dodatno obremenitev in stres, 13 (44 % ) anketirancev bi se rado komunikaciji s svojci umirajočega pogosto izognilo. 16 (53 %) anketirancev meni, da nima dovolj strokovnega znanja s področja terapevtske komunikacije, 19 (63 %) si tako želi pridobiti še dodatnih znaj. Rezultati so nam tudi pokazali, da 17 (57 %) anketiranih pozna nevladno humanitarno organizacijo Hospic in njeno delovanje, svojcem pa le redko svetuje 10 (33 %) anketirancev, da naj se vključijo vanjo. Razprava in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege so lahko svojcem umirajočega bolnika v veliko pomoč, če znajo uporabiti pravilne tehnike komuniciranja. Za njih je komunikacija s svojci velikokrat stresna vendar se ji žal ne morejo izogniti, ker je to del njihovega poklica. V pomoč jim je lahko tudi društvo Hospic, ki je namenjeno tako svojcem umrlega kot tudi izvajalcem zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, svojci umirajočega, paliativna oskrba, Hospic.
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 2732; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

120.
Žilni katetri
Nina Šprah, 2014, diplomsko delo

Opis: Žilni katetri so v današnji medicini nujno potrebni. Žilne katetre delimo na periferne venske katetre, centralne venske katetre, dializne katetre, centralne venske katetre s podkožnim prekatom in arterijske katetre. Okužbe žilnih katetrov so lahko pri kritično bolnih usodne in velikokrat podaljšajo čas hospitalizacije. Pri preprečevanju okužb ima medicinska sestra pomembno vlogo. Naloge, ki jih opravlja, so kontrola in opazovanje prehodnosti katetra, opazovanje vbodnega mesta, prevezovanje katetra, dokumentiranje opažanj in ukrepov ter obveščanje zdravnika o posebnostih v zvezi z žilnimi katetri. V diplomskem delu smo predstavili vrste žilnih katetrov, opisali najpogostejše zaplete v zvezi z žilnimi katetri, predstaviti najnovejše smernice za preprečevanje bolnišničnih okužb v zvezi z žilnimi katetri, opisali sodobne materiale in opisali naloge medicinske sestre pri oskrbi žilnih katetrov. S pregledom domače in tuje literature in elektronskih virov smo si odgovorili na postavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da sodobni materiali vplivajo na zmanjšanje pojava bolnišničnih okužb, povezanih z žilnimi katetri, ter da pravilna oskrba in rokovanje z njimi prav tako zmanjša število katetrskih okužb.
Ključne besede: žilni katetri, okužbe žilnih katetrov, medicinska sestra, bolnik, zdravstvena nega.
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 2878; Prenosov: 820
.pdf Celotno besedilo (605,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici