| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 1106
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
Pomen minimalno invazivnega posega pri pacientu z osteoporotičnim zlomom vretenca
Suzana Strnad, 2013, diplomsko delo

Opis: Vzrok bolečine v križu pri starostnikih so tudi osteoporotični zlomi vretenc. Skupaj s spremljajočimi kroničnimi obolenji (diabetes, hipertonija, KOPB…) negativno vplivajo na samooskrbo starostnika, njegovo kvaliteto življenja in obvladovanje bolečine. Nezmožnost samooskrbe je velikokrat razlog za odmik starostnika iz aktivne družbe in kasneje vzrok prezgodnje institucionalizacije. Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti minimalno invazivnega posega perkutana vertebroplastika pri zdravljenju zloma, izničevanju ali zmanjšanju bolečine in optimizaciji kvalitete življenja starostnika. V multidisciplinarnem timu ima pomembno vlogo tudi operacijska medicinska sestra. Nujna je njena promocija dobrih praks, sodelovanje v zdravstveno vzgojnih programih, načrtovanje in izvajanju novih pristopov s ciljem obvladovanja posledic osteoporoze in nudenje možnosti aktivnega – zdravega staranja vsem starostnim skupinam.
Ključne besede: osteoporotični zlom vretenca, starostnik, perkutana vetrebroplastika, operacijska medicinska sestra
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1198; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

102.
Posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo
Klementina Belaj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili posebnosti priprave pacienta z depresivno motnjo na operacijo. Predstavili smo kaj depresija oziroma depresivna motnja sploh je. Opisali smo, kakšne motnje čustvovanja oziroma kakšno depresivno čustvovanje je značilno za paciente z depresijo. Izpostavili smo mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB) in kako se razpoloženjske motnje delijo. Opisali smo tudi, kako zelo pomembna je komunikacija in sama priprava pacienta z depresivno motnjo na operacijo. V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli ugotoviti, na kakšen način medicinske sestre pristopijo k depresivnemu pacientu, ali pri tem občutijo strah ali neugodje in ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja oziroma bi ga mogoče želeli pridobiti še več. Skozi raziskovalno nalogo smo ugotovili, da si skoraj vsi vprašani želijo dodatna znanja s področja specifične obravnave pacienta z depresivno motnjo med predoperativno pripravo pacienta.
Ključne besede: depresija, depresivna motnja, posebnosti priprave na operativni poseg, posebnosti komunikacije pri pacientu z depresivno motnjo
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1160; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

103.
Oskrba rane z uporabo negativnega tlaka
Sarah Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker se na tržišču pojavljajo številne nove obloge, ki od zdravstvenega osebja zahtevajo kontinuirano izobraževanje s področja oskrbe ran, je bil namen diplomskega dela predstaviti sodobno oskrbo ran, predvsem smernice uporabe negativnega tlaka oziroma aparata V1STA® ter opisati naloge medicinske sestre pri prevezovanju ran. Za namen izdelave diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo uporabili domačo in tujo literaturo, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, pri kateri smo izvedli študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirali smo izvajalce zdravstvene nege na oddelku za Travmatologijo in oddelku za Abdominalno in splošno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege poznajo terapijo z negativnim tlakom in s tem aparat V1STA® ter da ob prevezah opazujejo znake vnetja, upoštevajo ukrepe oziroma standarde pri oskrbi rane. Dileme, ki se še zmeraj pojavljajo po oddelkih je kdo naj opravi prevez kadar je potrebna terapija z negativnim tlakom, saj se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zaradi premalo izobraževalnih možnosti ne počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: kirurška rana, celjenje, oskrba rane, negativni tlak, V1STA®
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 2214; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

104.
Zdravstvena nega pacienta z odprto poškodbo roke
Matej Bedenik, 2013, diplomsko delo

Opis: Roka je naš najpomembnejši organ za tipanje, presojo zgradbe in oblike predmetov, prostorske orientacije in temperature. Vsakodnevno jo uporabljamo za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti kot so hranjenje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje, osebna higiena in urejenost. Velikokrat se njenega pomena ne zavedamo dokler ne pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacienta z odprto poškodbo roke in opisati aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z odprto poškodbo roke. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na deskriptivni metodi dela, za izvedbo študije primera pa smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientom z odprto poškodbo roke. Ugotovili smo, da sta prioritetna dva negovalna problema in sicer bolečina ter telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe. Poškodba lahko človeka omeji v normalnem delovanju vsaj za nekaj časa ali celo življenje. S poškodbo roke se tako lahko spremeni celoten stil življenja, delovanja in so potrebna nova prilagajanja na življenje in normalno delovanje. Pri tem je pomembno, da je pacient motiviran za zdravljenje in čimprejšnjo sposobnost samooskrbe.
Ključne besede: odprte poškodbe roke, kirurška rana, celjenje, spremenjena telesna podoba, aktivnosti zdravstvene nege, študija primera
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1350; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (602,03 KB)

105.
Vpliv načina sporazumevanja na kakovost življenja pri bolnikih po odstranitvi grla
Renata Rihtar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opisati vlogo medicinske sestre pri bolnikih po odstranitvi grla, ter predstaviti težave s katerimi se soočijo pacienti po operaciji grla, predvsem pa njihovo kasnejše okrevanje, kar predstavlja pri večini pacientov kar velik problem. V raziskavi smo iskali povezanost med načinom sporazumevanja in kakovostjo življenja pri bolnikih po odstranitvi grla ter opisali vlogo medicinske sestre pri laringektomiranem pacientu. Diagnoza rak pomeni za večino bolnikov sinonim za počasno in bolečo smrt, obdobje trpljenja, odvisnosti in nemoči. Je pretresljiv dogodek, ki napoveduje veliko težkih sprememb, spremenitev življena in obetov v prihodnosti (Trdin & Kolbl, 2011). Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo s pomočjo anketnega vprašalnika izdelanega za namen raziskave. V raziskavo so bili vključeni člani društva laringektomiranih Slovenije. Rezultati so pokazali, da največ 19 ( 63% ) anketirancev uporablja ezofagalni govor. Kakovost življenja po odstranitvi grla je 15 ( 50% ) anketirancev označilo za dobro. Pri pacientih po odstranitvi grla je uspešna rehabilitacija govora zelo pomembna in vpliva na kakovost življenja
Ključne besede: rak, zdravstvena nega, rehabilitacija, laringektomija, pacient
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1216; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

106.
Vloga reševalca pri triaži
Boris Ladinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Triaža je postopek, v katerem razvrstimo paciente glede na potrebo po začetku zdravstvene obravnave. Izvaja se v različnih okoljih in pod različnimi pogoji, gre pa za razvrščanje pacientov, glede na nujnost obravnave. Tako poznamo triažo ob množičnih nesrečah, naravnih katastrofah, na terenu in v institucijah v okviru bolnišničnih oddelkov in ambulant. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri triaži pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči in na terenu ter z raziskavo ugotoviti značilnosti triaže v praksi. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni instrument smo si izbrali anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 reševalcev zaposlenih v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da je stopnja prizadetosti pacienta najpogostejši faktor, ki vpliva na odločitev triažnega delavca glede prednostne obravnave pacienta. Triažo v ambulanti nujne medicinske pomoči najpogosteje opravlja diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik. Medtem, ko triažo pri množičnih nesrečah pa opravlja tisti, ki najprej pride na kraj dogodka. Vodja intervencije je po navadi zdravnik, medtem ko pa je izvajalec primarne triaže reševalec. V raziskavi smo ugotovili, da je Mariborska enota nujne medicinske pomoči zadovoljivo pripravljena na množične nesreče. Za dobro triažiranje potrebujejo reševalci obširno strokovno znanje, sposobnost opazovanja, ocenitve situacije in delovne izkušnje. V nujni medicinski pomoči ni pomembno samo znanje o nekem problemu, pač pa hiter in učinkovit prenos tega znanja v prakso
Ključne besede: triaža, reševalec, množična nesreča, ambulanta NMP
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 1465; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

107.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SPONDILOLISTEZO
Klavdija Paradiž, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta s spondilolistezo pred in po operativnem posegu ter opisati vlogo medicinske sestre. Spondilolisteza je posledičen zdrs vretenca naprej ali nazaj, kjer lahko privede do močnih bolečin in omejitev pri vsakodnevnem gibanju. V teoretičnem delu je predstavljena spondilolisteza in vzroki za njen nastanek, vrste spondilolistez, klinični pregledi in diagnostične preiskave ter celostna obravnava pacienta pred operacijo in po njej. V raziskovalnem delu smo obravnavali pacienta s spondilolistezo pred in po operacijskem posegu. Obravnava je potekala po enajstih funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon. Obravnavali smo pacienta v Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Podatke smo zbrali s pomočjo intervjuja s pacientom, merjenjem vitalnih funkcij, opazovanjem in ocenjevanjem pacientovega stanja, s preučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije pacienta in pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima. Z analizo pridobljenih podatkov smo oblikovali negovalne diagnoze, si postavili negovalne cilje in načrtovane aktivnosti zdravstvene nege ter vrednotili zdravstveno nego in počutje bolnika. Ugotovili smo, da so najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientu s spondilolistezo: Nevarnost infekcije; Mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno (I. stopnja); Samonega, zmanjšana zmožnost samostojnega oblačenja in osebnega urejanja (I. stopnja) ter bolečina (v spodnjem delu hrbtenice).
Ključne besede: pacient, hrbtenica, Marjory Gordon, medicinska sestra, spondilolisteza, zdravstvena nega
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1804; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

108.
POMEN ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA PROSTATE
Katja Krivec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega odkrivanja raka na prostati. Opisali smo dejavnike tveganja za nastanek raka na prostati ter bolezenske znake. Opisali smo tudi preiskave, ki se opravljajo v urološki ambulanti in kako se pacienti pripravijo na njih. V empiričnem delu smo predstavili rezultate opravljenega anketnega vprašalnika, ki smo jo izvedli med različno starostno populacijo moškega spola. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega elektronskega anketnega vprašalnika, kateri je bil zaprtega tipa. Ugotoviti smo želeli, ali so moški seznanjeni z rakom na prostati, ali prepoznajo dejavnike tveganja za nastanek raka prostate in ali moški prepoznajo znake za nastanek bolezni rak prostate. Ugotovili smo, da moški poznajo rak prostate, da ne poznajo dovolj dobro dejavnike tveganja za nastanek bolezni in da slabše prepoznajo znake za nastanek bolezni rak prostate.
Ključne besede: prostata, rak prostate, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1143; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

109.
Vloga medicinske sestre po resekciji želodca
Maja Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacienta po resekciji želodca. Celotno delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge je predstavljena resekcija želodca, zdravstvena nega pacienta pred in po resekciji ter rehabilitacija pacienta po resekciji želodca. V empiričnem delu naloge pa so predstavljeni rezultati ankete, izvedene na vzorcu 15 medicinskih sester na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali je čustvena podpora najpomembnejša pri obravnavi pacienta po resekciji želodca, ali medicinske sestre menijo da imajo dovolj znanja iz področja zdravstvene nege pacienta po resekciji želodca in na kakšen način najpogosteje podajajo informacije. Z zbranimi informacijami lahko rečemo, da je čustvena podpora najpomembnejša pri obravnavi pacienta po resekciji želodca. Prav tako lahko trdimo, da medicinske sestre menijo, da potrebujejo več znanja s področja zdravstvene nege pacienta po resekciji želodca. Ugotovljeno pa je tudi, da se informacije najpogosteje podajajo v ustni obliki.
Ključne besede: resekcija želodca, zdravstvena nega, medicinska sestra, čustvena podpora, informiranje pacientov
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1384; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

110.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO DRENAŽO
Nadja Povh, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo. Predstavljena je torakalna drenaža, vrste torakalnih drenaž, prednosti in slabosti torakalnih drenaž, sam kirurški postopek vstavljanja torakalnega drena, spremljanje bolečine pri bolnikih s torakalno drenažo in odstranitev torakalnega drena. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela s študijem domače in tuje literature. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 28 zaposlenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na Oddelku intenzivne kirurgije Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki dovolj strokovno usposobljeni oziroma ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja o torakalni drenaži in alibi si ga želeli pridobiti še več. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da si vsi anketiranci želijo dodatna znanja s področja obravnave pacienta s torakalno drenažo.
Ključne besede: Ključne besede: torakalna drenaža, torakalni dren, medicinska sestra, pacient, psihična in fizična priprava bolnika in zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3781; Prenosov: 1229
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici