| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1105
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vloga medicinske sestre pri oskrbi kirurše rane
Zoran Tratnjek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene vloga in naloge medicinske sestre pri oskrbi kirurške rane. Namen diplomskega dela je podrobneje raziskati in predstaviti kirurško rano, anatomijo kože in podkožnih tkiv, potek celjenja rane in faze celjenja, dejavnike, ki vplivajo na celjenje rane, sodobno oskrbo rane ter raziskati, kako v zdravstveni negi medicinske sestre opazujejo, oskrbujejo in na kakšen način dokumentirajo kirurške rane. V prvem delu je opisana kratka zgodovina oskrbe ran, anatomija kože in podkožnih tkiv, kaj je kirurška rana, predstavljeno je celjenje ter vse štiri faze celjenja. Prav tako je predstavljeno celjenje posameznih tkiv, dejavniki, ki vplivajo na celjenje ran, pomen pravilne prehrane pri celjenju, s čim medicinska sestra podpira celjenje, ga pospešuje. Opisana je tudi bolečina, njen pomen in kako jo medicinska sestra ocenjuje ter sodobne obloge za nego rane. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med zaposlenimi na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota. Spoznati smo želeli, na kakšen način medicinske sestre oskrbijo kirurške rane, kakšno dokumentacijo zdravstvene nege uporabljajo in na kakšen način ocenjujejo kirurške rane. V raziskavi smo ugotovili, da so anketiranci/ke dobro izobraženi in seznanjeni z oskrbo kirurške rane. Ugotovili smo, da jim obstoječa dokumentacija zadostuje in da ne potrebujejo posebnega obrazca za opazovanje in dokumentiranje kirurških ran. Tudi fotografiranje kirurških ran se jim zdi nesmiselno. Izrazili pa so željo po dodatnih izobraževanjih o oskrbi kirurških ran.
Ključne besede: kirurška rana, vloga medicinske sestre, oskrba rane, sodobne obloge, preveza rane, celjenje, standard preveze
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 6068; Prenosov: 2075
.pdf Celotno besedilo (1020,07 KB)

92.
HOLISTIČNA OBRAVNAVA PACIENTA PO AMPUTACIJI SPODNJE OKONČINE
Katja Kračun, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili holistično obravnavo pacienta po amputaciji spodnje okončine. Holistična obravnava pacienta je širok pojem, zato smo se v teoretičnem delu diplomskega dela omejili na zdravstveno nego pacienta po amputaciji spodnje okončine. Predstavili smo proces zdravstvene nege, opisali najpomembnejše naloge medicinske sestre, zdravstveno nego rane po amputaciji spodnje okončine, dotaknili smo se tudi zdravstvene vzgoje pacienta po amputaciji spodnje okončine pri kateri ima medicinska sestra ključno nalogo. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri rehabilitaciji pacienta po amputaciji spodnje okončine. Predvsem pa se nam je zdelo pomembno, da predstavimo spoštovanje pacientove avtonomije in njegovih pravic. Poudarili smo pomen izbire ustrezne tehnike komunikacije med medicinsko sestro in pacientom po amputaciji spodnje okončine. Komunikacija med medicinsko sestro in pacientom je, kot smo ugotovili v raziskavi zelo otežkočena, saj se tem pacientom ob zdravnikovi informaciji, da bodo izgubili nogo podere svet. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Celje, na travmatološkem oddelku in na oddelku za žilno kirurgijo, v mesecu aprilu 2010. Na anonimen anketni vprašalnik je odgovarjalo 30 izvajalcev zdravstvene nege. S pomočjo ankete smo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: medicinska sestra, holistična obravnava, amputacija, rehabilitacija
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 3785; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (682,89 KB)

93.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo
Marija Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2432; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (375,75 KB)

94.
Zdravstvena nega pacientke z gestacijskim diabetesom
Jelena Volmajer, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali gestacijski diabetes, dejavnike tveganja za nastanek bolezni, diagnosticiranje, možne zaplete za pacientko in otroka, načine zdravljenja ter obvladovanja bolezni. Predstavili smo zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre v zvezi z zdravljenjem gestacijskega diabetesa, ki zajema sladkorno dieto, pomen fizične aktivnosti in insulinsko zdravljenje. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri vseh pregledih in preiskavah v zvezi z boleznijo. V empiričnem delu smo s pomočjo študije primera izdelali standardni načrt zdravstvene nege pri pacientki z gestacijskim diabetesom, na podlagi 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon.
Ključne besede: gestacijski diabetes, sladkorna bolezen, medicinska sestra, sladkorna dieta, telesna aktivnost, inzulin.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2173; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (413,44 KB)

95.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji golše
Urška Šmajgert, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo bo obravnavalo golšo in zdravstveno nego po operaciji golše. Golša je pogostejša pri ženskah, pomembno je tudi dedovanje. Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je opisana ščitnica, bolezni ščitnice, golša, njeni simptomi, diagnostične metode za ugotavljanje, zdravljenje ter predoperativno in pooperativno obdobje. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera pacientke po operacijo golše. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon, s pomočjo 11. funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Podatke o pacientki smo dobili s pogovorom, iz medicinske in negovalne dokumentacije, s pogovorom z zdravstvenim in negovalnim timom. Na podlagi zbranih podatkov smo postavili negovalne diagnoze, naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege in na koncu zdravstveno nego vrednotili. Rezultati raziskave so pokazali, da so najpogostejši negovalni problemi pri pacientu po operaciji golše: nevarnost infekcije, zmanjšana zmožnost za osebno higieno, motnje spanja, stresni sindrom zaradi zamenjave okolja, moteno doživljanje telesne podobe, bolečina in strah.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstvena nega, golša
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 2002; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (949,21 KB)

96.
Bolečina kot peti vitalni znak
Aleksandra Bašnec, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolečina je redni spremljevalec v našem življenju, zato smo v diplomskem delu govorili o bolečini kot petem vitalnem znaku, o lestvicah za ocenjevanje bolečine, o dokumentiranju bolečine. Ugotoviti smo želeli kaj pomeni ocenjevanje bolečine kot peti vitalni znak in koliko je takšno ocenjevanje pomembno za pacienta. Opisali smo bolečino, fiziologijo bolečine, možne načine zdravljenja bolečine. Predstavili smo pomembno vlogo medicinske sestre. V zdravstveni negi je ključnega pomena dokumentiranje. Zagotavlja kontinuiranost dela medicinske sestre in je pogoj za vrednotenje kakovostne in primerne oskrbe bolnika, zato smo v diplomsko delo vključili tudi ta del. Z anonimno raziskavo v kateri je sodelovalo 42 izvajalcev zdravstvene nege, smo želeli ugotoviti, ali se na Kliniki za kirurgijo bolečina ocenjuje, primerno dokumentira in obravnava kot peti vitalni znak. Zanimalo nas je ali za ocenjevanje bolečine uporabljajo lestvice za merjenje bolečine ter katere bolečinske lestvice in vprašalniki se najpogosteje uporabljajo. Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo ugotovili, da na oddelku bolečino sicer ocenjujejo, vendar gre bolj za ocenjevanje bolečine v primeru kadar pacient omeni, da ga boli in ne v smislu ocenjevanja bolečine kot peti vitalni znak. Za ocenjevanje bolečine na oddelku najpogosteje uporabljajo številčno lestvico. Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege bolečine ne dokumentirajo na primeren način, saj o bolečini pacienta največkrat poročajo na predaji službe in le-te ne zabeležijo v negovalno dokumentacijo. Za boljšo in učinkovito obravnavo ter lajšanje bi bolečino morali obravnavati kot peti vitalni znak. Pripisovati bi ji morali večji pomen in je ne ignorirati, kot da je nekaj s čimer se pacient preprosto mora sprijazniti in z njo živeti.
Ključne besede: bolečina, lestvice za merjenje bolečine, medicinska sestra, peti vitalni znak
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2732; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (18,24 MB)

97.
Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija
Nataša Radovanović, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo ter predstavili specifične naloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri tem nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo, podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo izvajalce zdravstvene nege, ki so zaposleni na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin ter na Oddelku za internistično intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege upoštevajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okuţb povezanih z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo ter standarde aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju zdravstvene nege ter da sta aspiracija sekreta iz dihalnih poti in nadzor nad umetno dihalno potjo najpomembnejši nalogi pri bolniku z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Zapleti, povezani z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo, se pojavljajo redko. Izvajalci zdravstvene nege so seznanjeni z uporabo vseh pripomočkov, namenjenih vzdrţevanju proste dihalne poti in mehanske ventilacije ter z najnovejšimi smernicami za vzdrţevanje umetne dihalne poti in mehanske ventilacije.
Ključne besede: umetna dihalna pot, endotrahealna intubacija, aspiracija, mehanska ventilacija, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 5565; Prenosov: 1996
.pdf Celotno besedilo (820,60 KB)

98.
Fluoresceinska angiografija pri starostni degeneraciji makule - vloga medicinske sestre
Ana Leskovar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje fluoresceinsko angiografijo pri starostni degeneraciji makule in vlogo medicinske sestre od sprejema bolnika na oddelek do njegovega odpusta iz bolnišnice. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z študijem domače in tuje literature. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 40 naključno izbranih bolnikov, ki so prišli na pregled v ambulanto za zdravljenje starostne degeneracije makule na Oddelek za očesne bolezni v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da se ljudje, ki obiskujejo ambulanto za zdravljenje starostne degeneracije makule zavedajo, kako resne so lahko degenerativne spremembe na rumeni pegi in da jih večina ne stori dovolj, da bi zmanjšali dejavnike za nastanek starostnih sprememb na rumeni pegi. Navodila, ki jih dobijo bolniki po opravljeni fluoresceinski angiografiji na Oddelku za očesne bolezni so za bolnike dovolj razumljiva, da jih lahko upoštevajo. Vloga medicinske sestre pri fluoresceinski angiografiji je za bolnika pomembna in poudarek temelji na zdravstveno vzgojnem delu medicinske sestre. Medicinska sestra je vključena v vse aktivnosti zdravstvene obravnave bolnika. Izvaja strokovno zdravstveno nego in zdravstveno vzgojno deluje na ljudi, kamor spada tudi poučevanje bolnika o preprečevanju vpliva dejavnikov tveganja za nastanek bolezni in zdrav način življenja.
Ključne besede: Fluoresceinska angiografija, starostna degeneracija makule, medicinska sestra, bolnik
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 2280; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

99.
Asertivna komunikacija v zdravstveni negi
Helena Šerbinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Asertivnost je pomembna komunikacijska veščina, ki je še posebej pomembna za izvajalce zdravstvene nege. Zavedati se moramo, da je dobra komunikacija osnova na poti k kakovostni, strokovni in odgovorni zdravstveni negi. Ko se bomo naučili pravilnega komuniciranja v družbi, službi in družini bomo lahko gradili kvalitetne medsebojne odnose in reševali konflikte na primeren način. Najprimernejši način je s pomočjo asertivne komunikacije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo in opisati pomen asertivne komunikacije v zdravstveni negi. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti poznavanje in razumevanje asertivnega vedenja med medicinskimi sestrami in ali medicinske sestre uporabljajo asertivnost kot pomembno komunikacijsko veščino na delovnem mestu.
Ključne besede: asertivna komunikacija, asertivnost, zdravstvena nega
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 3146; Prenosov: 930
.pdf Celotno besedilo (695,47 KB)

100.
Naloge medicinske sestre pri pacientu z vstavljeno kolensko endoprotezo
Osvald Šverc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali pacienti z vstavljeno kolensko endoprotezo najpogosteje potrebujejo pomoč pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega in ali medicinske sestre izpopolnjujejo svoje znanje o zdravstveni negi pacienta z vstavljeno kolensko endoprotezo. Prav tako smo želeli predstaviti naloge medicinske sestre pred in po operativnem posegu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena kolenska endoproteza, vrste endoprotez, zapleti pri operativnem posegu vstavitve kolenske endoproteze, vzroki za vstavitev kolenske endoproteze, ter naloge medicinske sestre pred in po operativnem posegu. V drugem delu smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali 19 medicinskih sester na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo dobili odgovor na zastavljena vprašanja in sicer, da pacienti po vstavitvi kolenske endoproteze najpogosteje potrebujejo pomoč pri življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega ter, da medicinske sestre nezadostno izpopolnjujejo svoje znanje na področju zdravstvene nege pacienta z vstavljeno kolensko endoprotezo.
Ključne besede: kolenska endoproteza, medicinska sestra, priprava pacienta, operativni poseg
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1302; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici