| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POETIKA SODOBNE SLOVENSKE NEOREALISTIČNE KRATKE PROZE
Barbara Brec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se posveča neorealistični kratki pripovedni prozi. Ta se pojavlja tako v slovenski kot v tuji literaturi. Neorealizem se je v sodobni slovenski književnosti v največji meri uveljavil in poetološko najbolj izčistil prav v kratki prozi. Ta zajema predvsem avtorje, rojene leta 1960 ali kasneje, ki so svoja dela začeli objavljati v devetdesetih letih, snov pa jemljejo iz vsakdanjega življenja (Čander 2004: 353–363). Študij zbirk kratke proze, izdanih med leti 2010–2015, je za namen naloge pokazal, da v ospredju niso več teme o nacionalni identiteti, ampak se pojavljajo predvsem "male teme" in "male zgodbe", najpogosteje o (spolni) identiteti (Zupan Sosič 2011: 96–97). Subjekti so največkrat moški, ki se v razvitih državah, kjer tudi ženske stopajo na trg dela in celo zavzemajo najvišje položaje, zaradi izgube prevlade in moči počutijo vedno bolj nepomembne ter se sprašujejo o svojem eksistencialnem bistvu. Kriza moškosti in "instant" družba, v kateri je dovoljeno vse, na novo strukturirata tudi ljubezenske in partnerske odnose. Ena glavnih neorealističnih značilnosti je postavljenost subjektov v urbano okolje oziroma velika mesta, kjer se tujci ali ti, ki so se v ta mesta preselili kasneje, in ti, ki v njih prebivajo že od nekdaj, na vsakem koraku počutijo odtujene. Tako intimni in fantazijski svetovi posameznikov, v katere se ti zatečejo, včasih predstavljajo edini pobeg pred realnostjo. Namen magistrskega dela je osvetliti termin neorealistična književnost in razloge, ki so botrovali nastanku sodobne kratke proze zadnjih desetletij na naših tleh, še posebej neorealistične kratke proze. Ključni del magistrskega dela predstavlja analiza kratkoproznih del slovenskih avtorjev in avtoric, ki so izšla med leti 2010–2015, s pomočjo katerih so podprta teoretična spoznanja. Največja omejitev je premajhna časovna distanca, zato je ob literarni smeri neorealizma ključna razjasnitev pojmov transrealizem, literarni eklekticizem, nova emocionalnost in literarni minimalizem. Prav tako je ključen pregled tematik, s katerimi se literarne smeri ukvarjajo, njihovih pripovednih postopkov in konkretizacij v slovenski sodobni kratki prozi (Perić Jezernik 2001: 7).
Ključne besede: sodobna družba, sodobna slovenska kratka proza, slovenska neorealistična kratka proza, 2010–2015, neorealistične značilnosti, neorealizem, transrealizem, literarni minimalizem
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 1179; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (989,18 KB)

2.
ODKRIVANJE GOVORNO-JEZIKOVNIH MOTENJ PRI 5-LETNIKIH
Barbara Brec, 2015, magistrsko delo

Opis: Govorno-jezikovnih težav je v zadnjih nekaj letih vse več, kljub temu pa jih danes logopedi hitreje odkrijejo in odpravijo. Na kvaliteto logopedske obravnave vplivajo predvsem višji nivo znanja, večje število raziskav in odkritij, novi merski instrumenti, diagnostična sredstva ter poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na govor. Prav tako se govorne in jezikovne težave hitreje odpravijo, če gre za zgodnje odkritje, ko je otrok še majhen. Preventiva oziroma sistematični pregledi so zato izredno pomembni kot tudi sodelovanje logopeda z zdravstvenim osebjem in otrokovimi starši. Prepoznavanje primanjkljajev in motenj na področju govora ter jezika zahteva celostno obravnavo, ki ne sega le na ozko področje artikulacije. Logoped mora biti pozoren na otrokov govor, na dihanje, požiranje in govorila, prepoznati mora pravilno artikulacijo, tempo govora, agramatično izražanje ter disfonijo (Globačnik, 1999). Če je pri otroku potrebna nadaljnja logopedska obravnava, je pomembno, da ugotovi vse razloge, ki vplivajo na zaostajanje v govornem razvoju. V teoretičnem delu smo dejavnike raziskovanja predstavili s pomočjo slovenske in tuje literature. V raziskavi smo na podlagi že izdelanih merskih instrumentov ugotavljali možne dejavnike za govorni razvoj. Preverjali smo kvaliteto izgovora, glasu, pravilno zaporedje glasov, kvaliteto pripovedovanja, ritem govora in ustreznost ter neustreznost govoril. Vključenih je bilo 100 petletnih otrok, pri katerih je bil testiran izdelan instrument, splošne podatke o otroku pa so izpolnili njegovi starši.
Ključne besede: Govorno-jezikovne motnje, govorno-jezikovni razvoj, dejavniki govornega razvoja, govorna vsebina, petletniki
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 2793; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici