| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problemski pouk književnosti v osnovni šoli
Barbara Šimac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Problemski pouk književnosti v osnovni šoli smo se osredotočili na izvedbo problemskega pouka književnosti v 7. razredu osnovne šole v Mariboru. Najprej smo pregledali literaturo in teorijo o problemskem pouku in zapisali tipologije o problemskem pouku različnih avtorjev. Sledila je izvedba dveh problemskih učnih ur in ene tradicionalne učne ure. Učne ure smo pripravili in izvedli sami. Prebrali in analizirali smo pesem Roalda Dahla: Rdeča kapica in volk. S pomočjo analize samega poteka pouka in izdelkov učencev smo želeli pokazati uporabnost problemskega pouka, v čem se ta razlikuje od tradicionalnega pouka, hkrati pa smo želeli dobiti odgovore na zastavljene hipoteze o problemskem pouku književnosti v osnovni šoli. Po izvedenih urah je sledil pregled in analiza vseh pridobljenih pisnih izdelkov. Pri analizi smo upoštevali starost ter psihofizični razvoj učencev. Učenci so morali v eni problemski uri opredeliti pozitivne in negativne odgovore na zastavljeno problemsko vprašanje. V eni uri so učenci ustvarjali besedila, ki so bila vezana na dve problemski situaciji, povezani z aktualno ekološko problematiko. Na koncu nas je zanimal še odziv na problemski pouk, zato so učenci izpolnili anketni vprašalnik, ki je pokazal, ali jim je bil tak način dela všeč. Tradicionalna učna ura je potekala po klasičnem modelu učne priprave (motivacija, napoved besedila, branje, čustveno-spoznavni premor, izpoved doživetij, analiza – vsebinska in literarnovedna, sinteza, vrednotenje, nove naloge). Učenci so morali na koncu ustvariti besedilo, pri katerem so se vživeli v vlogo Rdeče kapice ter uporabiti svojo domišljijo. Učenci so se s problemskim pristopom obravnave srečali prvič. Menimo, da bi večje število ur dela z metodo problemskega pouka podalo drugačne rezultate učencev. Pri problemski učni uri se je izkazalo, da so deklice bolj ustvarjalne kot dečki. Pisne izdelke so ustvarjale z večjim zagonom, prav tako so imele bogatejši besedni zaklad kot dečki. Učenci niso najbolje razumeli, kaj navodila od njih zahtevajo, zato so tudi izdelki dokaj slabi in niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati analize učnega lista pri tradicionalnem pouku so pokazali, da so bile deklice bolj natančne pri branju navodil, medtem ko so dečki navodila brali zelo površno. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da je bil učencem tak pouk všeč in da bi si želeli še več takšnega načina dela.
Ključne besede: problemski pouk, književnost, problemsko vprašanje, problemska situacija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 288; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici