| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV GOSPODARSKE KRIZE NA BREZPOSELNOST: PRIMERJALNA ANALIZA ŠPANIJE IN NEMČIJE
Asja Pehar, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarske krize so bile vedno neželene in nenadne. Čeprav bi lahko vsaj kakšno pričakali pripravljeni, s shranjenimi rezervami, jih navadno ne. Odgovor se verjetno skriva v človeški naravi, saj v časih, ko nam gre dobro, večinoma ne razmišljamo o slabih razmerah, v katerih bi se enkrat morda lahko znašli. To se je zgodilo namreč z zadnjo krizo, ki se je iz recesije razširila v globalno gospodarsko krizo. Poslabšalo se je stanje tistih, ki so že prej imeli težave, kot je na primer Španija in po koncu okrepila tista gospodarstva, ki so že prej mislila na prihodnost, med drugimi Nemčija. Zakaj takšne razlike med tema državama? Razlikujeta se po geografski legi, ki državi prav gotovo da neke značilnosti in specifične lastnosti, kot je na primer pregovorna ležernost in sproščenost južnih držav in natančnost ter urejenost severnih. Tudi zgodovinski razvoj držav vpliva na sedanje stanje, Nemčija se je že zgodaj razvila v obetavno gospodarstvo, česar pa za Španijo ne moremo trditi, saj je bila še takrat, ko je bila v drugih evropskih državah industrijska revolucija že v polnem teku, pretežno agrarna. Glede pretresov niti Nemčija niti Španija nista bili izjemni, saj je prva morala graditi gospodarstvo pravzaprav iz temeljev, po popolnoma porušenju 2. svetovne vojne. Razvoj Španije pa je prav tako za desetletja zavrla državljanska vojna v 30. letih prejšnjega stoletja in Francov diktatorski režim. Kaj je tisto, kar bo pripeljalo Evropo oziroma svet iz sedanjega stanja kriz in recesij, je težko napovedati. Kakršnikoli že so ukrepi, v vsaki krizni situaciji pomaga sloga, sodelovanje, trud po najboljših močeh in strokovne ter osebnostne kompetence.
Ključne besede: gospodarska kriza, posledice krize, finančni trgi, upad gospodarske rasti, brezposelnost, Nemčija, Španija
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 2246; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (893,17 KB)

2.
POTENCIAL POVRATNIH MIGRANTOV Z VIDIKA SLOVENSKIH PODJETIJ
Asja Pehar, 2014, magistrsko delo

Opis: Obstaja veliko različnih razlogov, zaradi katerih človek zapusti svoj dom in se preseli v novo kulturno okolje. Nekateri se zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev. V tem primeru govorimo o povratnim migrantih, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo k družbeno ekonomskemu razvoju matične države. Pri povratku lahko naletijo na različne ovire in težave, pogosto pa doživljajo tudi neuspehe pri vstopu na trg dela v domači državi. Vedno več slovenskih podjetij išče priložnosti za prodajo svojih izdelkov in storitev na tujih trgih. Pri tem so jim lahko v pomoč tudi povratniki, ki imajo medkulturne kompetence, izkušnje in znanje, pridobljeno v tujini ter poznajo tuje jezike. O potrebi po tovrstnih kadrih odločajo managerji, ki upravljajo s človeškimi viri in na tem področju sodelujejo z lastniki, direktorji in drugimi zaposlenimi. S predstavniki slovenskih podjetij smo se pogovarjali o težavah s pridobivanjem kvalificirane delovne sile in o pomembnosti izkušenj, pridobljenih v tujini. Skušali smo izvedeti, v kolikšni meri medkulturne kompetence in znanje tujih jezikov vplivajo na večjo možnost zaposlitve povratnikov. Ugotovili smo, da obravnavana slovenska podjetja v glavnem povprašujejo po kadrih tehničnih poklicev in da izkušnje ter kompetence, pridobljene v tujini, same po sebi niso zadosten razlog za zaposlitev. Povratnih migrantov v slovenskih podjetjih ni zaznati v večji meri, saj je že več let zapored prisoten trend izseljevanja.
Ključne besede: migracije, povratne migracije, človeški viri, slovenska podjetja, poglobljeni intervju
Objavljeno: 30.07.2014; Ogledov: 871; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici