1. Henoch-Schönleinova purpura pri odraslemHelena Skačej, Iztok Holc, Artur Pahor, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Henoch-Schonlein purpura (HSP) is a systemic inflammation of small-vessel walls that predominantly affects children. In adults, on the other hand, it appears rarely, and can be more severe. The disease is characterised by a tetrad of clinical signs which manifest the skin, joint, gastrointestinal, and kidney involvement. HSP is diagnosed using internationally-accepted criteria. At present, there is no effective specific therapy for children and adults. However, in cases of severe organ involvement, aggressive treatment may stabilise the disease. Case report: We present a case of a 59-year-old immunologically uncom- promised patient with an extremely severe form of HSP. Epidemiology, etiopathogenesis, clinical features, diagnostic procedures, differential diagnosis, treatment, and prognosis of the disease are discussed. Conclusions: The patient was treated with corticosteroids, human polyspecific immunoglobulins, and immunosuppressive agents. A satisfactory clinical remission has been achieved.
Ključne besede: sistemski vaskulitis, Henoch-Schönleinova purpura, odrasli bolnik
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (231,67 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. |
3. Pospešena ateroskleroza pri bolnicah z revmatoidnim artritisom in pomen metaloproteaz ter novejših biokemičnih kazalcevMetka Koren Krajnc, 2023, doktorska disertacija Opis: Bolniki z revmatoidnim artritisom (RA) imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo, glavni vzrok smrti predstavljajo srčno-žilna obolenja. Povečanega tveganja ni mogoče pojasniti zgolj s klasičnimi dejavniki tveganja (debelost, povišan krvni tlak, hiperlipidemija, kajenje). Vedno več je dokazov, da bi lahko kronično vnetje povečevalo tveganje za srčno žilna obolenja. V naši prospektivni raziskavi smo 15 let opazovali 70 bolnic z RA in 40 zdravih kontrol, brez klasičnih dejavnikov tveganja, ob vključitvi so bile vse premenopavzalne. Spremljali smo klasične dejavnike tveganja, vnetne pokazatelje (sedimentacijo, C reaktivni protein), citokine (interlevkin-6 (IL-6), tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF alfa)) in adhezijske molekule (ICAM in VCAM). Prisotnost aterosklerotičnega procesa smo ocenjevali z ultrazvočno preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanke z RA so imele enako debelino intimo medije kot zdrave kontrole, potrdili pa smo statistično višje število plakov pri bolnicah z RA, kot pri zdravih kontrolah. Med skupinama ni bilo razlik v primerjavi klasičnih dejavnikov tveganja, potrdili smo statistično pomembne razlike v neklasičnih dejavnikov tveganja. Rezultati podpirajo teorijo vnetja kot dejavnika tveganja za pospešeno aterosklerozo pri bolnicah z RA.
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, metaloproteainaze
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 541; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. |
5. Genetska analiza bolnikov z revmatoidnim artritisom za polimorfizme SNP v genih za vnetne citokinePia Keršič, 2018, diplomsko delo Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan.
Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki.
Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 .
V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP).
Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ).
Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 26.04.2018; Ogledov: 1743; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,80 MB) |
6. SPREMEMBE HOMEOSTAZE SUBPOPULACIJ CD4+ T LIMFOCITOV IN NJIHOVIH CITOKINSKIH - STAT SIGNALNIH POTI PRI BOLNIKIH S SISTEMSKIM LUPUS ERITEMATOZUSOMAleš Goropevšek, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: UVOD
Sistemski lupus eritematozus (SLE) je sistemska avtoimunska bolezen, pri kateri kombinacija različnih genetskih dejavnikov in vplivov iz okolja pripelje do porušenja imunoregulatornih mehanizmov, ki omogočajo toleranco do lastnih antigenov.
FOXP3+ regulatorni T limfociti (Treg) zavirajo proliferacijo efektorskih T limfocitov in vitro in predstavljajo bistven mehanizem periferne T limfocitne tolerance in vivo.
Interferoni (IFN) tipa I, kot je IFN-alfa in homeostatski citokini, kot je IL-7, vplivajo na proliferacijo in funkcijo tako Treg, kot patogenih FOXP3- konvencionalnih T limfocitov (Tcon). Na T limfocite delujejo preko znotrajceličnih signalnih poti, ki vodijo od površinskih receptorjev do STAT proteinov, ki se po aktivaciji-fosforilaciji na specifičnih tirozinskih ostankih, prenesejo v jedro in nadzirajo številne genetske programe, vključene v nadzor proliferacije in diferenciacije CD4+ T limfocitov.
Namen naše raziskave je bil preučiti STAT signalizacijo v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE in ugotoviti, če so STAT signalna neravnotežja povezana s spremembami cirkulirajočih subpopulacij CD4+ T limfocitov, njihove proliferacije in aktivnosti bolezni.
BOLNIKI IN METODE
Analizirali smo Tcon/Treg subpopulacije, ekspresijo STAT1 proteina (STAT1 MFI) in STAT fosforilacijo (pSTAT) v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE s pomočjo konvencionalne in slikovne pretočne citometrije. Vključenih je bilo 39 bolnikov s SLE, 33 zdravih kontrol in 29 bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA). Aktivnost bolezni SLE smo sledili z določanjem kliničnega indeksa SLEDAI-2000. Z uporabo fosfo-specifične pretočne citometrije je bila naša analiza usmerjena v spremljanje signalinih dogodkov tudi v CD4+FOXP3+ T limfocitih in neposredno primerjavo STAT signalizacije v Tcon in subpopulacijah CD4+FOXP3+ T limfocitov pri bolnikih s SLE. Da smo lahko ocenili odnos med STAT signalnimi spremembami in proliferacijo subpopulacij CD4+ T limfocitov, smo hkrati določali tudi ekspresijo indikatorja proliferacije Ki-67 v Tcon and Treg subpopulacijah.
REZULTATI
Nivoji STAT1 MFI, ki so bili v primerjavi z bolniki z RA in zdravimi kontrolami statistično značilno višji v CD4+ T limfocitih bolnikov s SLE, so bili v statistično značilni pozitivni korelaciji z indeksom aktivnosti bolezni. STAT1 MFI je bil najvišji v CD45RA-FOXP3hi aktivirani Treg (aTreg) subpopulaciji, ki je kazala tudi najvišji fosforilacijski odgovor STAT1 med CD4+ T limfociti in značilno znižanje ekspresije Ki-67 po stimulaciji z rekombinantnim humanim IFN-alfa in vitro. V primerjavi z zdravimi kontrolami so bile pri bolnikih s SLE statistično značilno nižje tako koncentracije aTreg, kot tudi odstotek Ki-67+ celic med aTreg, ki je bil v statistično značilni negativni korelaciji s STAT1 MFI v CD4+ T limfocitih.
CD4+ T limfocite bolnikov s SLE je označevala tudi od IL-7 odvisna STAT5 aktivacija, ki se je kazala z značilno zvišanimi bazalnimi nivoji pSTAT5 v primerjavi s kontrolnima skupinama. Nivoji pSTAT5 so bili statistično značilno višji v Tcon kot v FOXP3+ subpopulaciji CD4+ T limfocitov bolnikov s SLE. V nasprotju z aTreg, so Tcon bolnikov s SLE kazali značilno višjo ekspresijo Ki-67, ki je bila v statistično značilni pozitivni korelaciji z nivoji pSTAT5 v CD4+ T limfocitih.
ZAKLJUČEK
Naši rezultati kažejo, da je ojačana STAT1 signalizacija vpletena v porušeno homeostazo aTreg pri bolnikih s SLE in bi lahko predstavljala tudi potencialni označevalec aktivnosti bolezni.
Od IL-7-odvisna bazalna fosforilacija STAT5, ki je bila značilno višja v Tcon kot v Treg bolnikov s SLE in je bila povezana z ekspresijo Ki-67 v Tcon, pa lahko daje proliferativno prednost Tcon v primerjavi z aTreg. Inhibicija takšne neuravnotežene aktivacije STAT5 bi lahko s selektivnim učinkom na proliferacijo patogenih-konvencionalnih CD4+ T limfocitov ponovno vzpostavila homeostatsko ravnotežje med Tcon in supresivnimi-aktiviranimi Treg in bi lahko predstavljala obetajoč therapevtski pristop pri SLE.
Ključne besede: avtoimunske bolezni, citokini, interferoni, STAT signalne poti, sistemski lupus eritematozus, CD4+ T limfociti, regulatorni T limfociti
Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 2447; Prenosov: 354
Celotno besedilo (25,93 MB) |
7. |
8. Življenje bolnice s srčnim spodbujevalnikomTjaša Lenart, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo obravnavali bolnico z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom. Predstavili smo bolezen sinusnega vozla, vstavitev trajnega srčnega spodbujevalnika, kakovost življenja po vstavitvi, omejitve in koristi ter vpliv elektromagnetnega sevanja na trajni srčni spodbujevalnik.
Raziskovalne metode: Na podlagi teoretičnega modela Virginije Henderson smo obravnavali bolnico po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih. V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili razpoložljivo literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, za zbiranje podatkov pa tehniko intervjuja, kjer so bila vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: V študiji primera smo ugotovili, da se je bolnici kakovost življenja bistveno izboljšala pri življenjskih aktivnostih, kot so: gibanje in ustrezna lega, izogibanje nevarnostim v okolju in koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Po vstavitvi trajnega srčnega spodbujevalnika ne občuti več znakov, ki so bili prej prisotni.
Diskusija in zaključek: V diplomskem delu smo ugotovili, da so bolnici z vstavitvijo trajnega srčnega spodbujevalnika simptomi popolnoma izzveneli, kar ji omogoča bolj kakovostno življenje, brez strahu. Vrnitev v domače okolje je bila hitra, brez posebnih zapletov.
Ključne besede: bolezen sinusnega vozla, elektromagnetna sevanja, kakovost življenja, identifikacijska kartica, omejitve in koristi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2910; Prenosov: 252
Celotno besedilo (527,32 KB) |
9. ZDRAVLJENJE Z BIOLOŠKIMI ZDRAVILI IN KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKA Z REVMATOIDNIM ARTRITISOMJernej Gašparič, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za bolnike z revmatoidnim artritisom je bolečina spremljevalni dejavnik, ki jim omejuje vsakodnevne življenjske aktivnosti in jim znižuje kakovost življenja. Lahko jo sicer omilimo z zdravili, zato je v zadnjem času vedno večji poudarek na zdravljenju z biološkimi zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali zdravljenje z biološkimi zdravili zmanjša bolečino in izboljša kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili vprašalnik za merjenje funkcijskih zmožnosti bolnikov z revmatoidnim artritisom. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov, spremljanih pred zdravljenjem z biološkimi zdravili in po 12 mesecih zdravljenja z biološkimi zdravili. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS 20.0.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so se težave pri opravljanju dnevnih aktivnosti pri vseh dejavnostih, ki smo jih merili z vprašalnikom, pred začetkom jemanja bioloških zdravil (1. obisk) in po 12 mesecih statistično značilno (p<0,05) zmanjšale. Prav tako smo ugotovili, da se je statistično značilno zmanjšala (t=8,601; p=0,000) tudi bolečina po 12 mesecih jemanja bioloških zdravil.
Sklep: Zdravljenje z biološkimi zdravili spremeni kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom, saj jim določene kombinacije zdravil zmanjšajo bolečino in omogočijo boljšo gibljivost sklepov in aktivnost ter vključenost v vsakdanje življenje. Pri zdravljenju je potrebno upoštevati posameznega bolnika in slediti priporočenemu načinu zdravljenja.
Ključne besede: biološka zdravila, biološko zdravljenje, revmatoidni artritis, kakovost življenja, bolečina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 2085; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. GENOTIPIZACIJA SLOVENSKIH BOLNIKOV Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM ZA DNA POLIMORFIZME PREDHODNO POVEZANE Z BOLEZNIJO V ASOCIACIJSKIH ŠTUDIJAH V CELOTNEM GENOMUDoroteja Gselman, 2016, magistrsko delo Opis: Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen s kompleksno genetsko etiolologijo. Prizadene vse sklepne dele telesa. Študije so pokazale da poleg okoljskih dejavnikov k razvoju bolezni pomemben delež prispevajo tudi genetski dejavniki. Ocenjen prispevek dednega dejavnika je 60 %. V patogenezo bolezni je vpleteno veliko število polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP).
Namen magistrskega dela je ugotoviti ali so SNP-ji, ki so bili najbolj statistično značilni v GWA študijah statistično značilni tudi za slovenske bolnike z RA. V raziskavi smo izbrali rs1571878 (CCR6), rs7574865 (STAT4), rs909685 (SYNGR1), rs2476601 (PTPN22) in rs3087243 (CTLA4). Izvedli smo genotipizacijo s PCR-RFLP metodo in HRM metodo na 276 vzorcih bolnikov in 276 vzorcih zdravih kontrol. Rezultate smo analizirali s statistično analizo.
Statistična analiza je pokazala povezavo med RA in SNP-jema rs2476601 (PTPN22) (p=0,000013) in rs3087243 (CTLA4) (p=0,002). Alel A za SNP rs2476601 zvišuje tveganje za nastanek RA. Za SNP rs3087243 ima alel G zaščitno vlogo proti nastanku RA.
Ključne besede: revmatoidni artritis, asociacijske študije na celotnem genomu, verižna reakcija s polimerazo, polimorfizem dolžin celotnega genoma, genotipizacija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1793; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,29 MB) |
