| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava pacienta na operacijo jeter
Anja Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili metodo vprašalnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljena jetra, anatomija, fiziologija, ter anatomija, fiziologija in patofiziologija debelega črevesa vključno z metastazami na jetrih. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo operativno ter konzervativno zdravljenje. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operativni poseg ter pooperativna zdravstvena nega. V študiji primera, ki zajema bolnika z rakom debelega črevesja ter posledično metastazami na jetrih, ugotavljamo njegovo zmožnost samooskrbe pred in po operaciji.
Ključne besede: jetra, rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 23.02.2012; Ogledov: 2900; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (728,79 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI RAKA NA DEBELEM ČREVESU S KOLOSTOMO
Robert Jeneš, 2013, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptiven način pisanja. Diplomsko delo zajema zdravstveno nego bolnika po operaciji raka na debelem črevesu, s poudarkom na pooperativnem obdobju. V prvem delu je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija s patofiziologijo, ter vrste zdravljenja, ki se uporabljajo v Sloveniji. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena predoperativna in pooperativna zdravstvena nega. Opredeljene so tudi nekatere najpogostejše negovalne diagnoze pri bolnikih po operaciji. Izpostavljeni sta tudi vloga in naloge medicinske sestre pri preprečevanju zgodnjih zapletov zdravljenja in pripravi bolnika na odpust iz bolnišnice, ter vloga svojcev in eterostomalnega terapevta pri zdravljenju bolnika.
Ključne besede: rak debelega črevesa, bolnik, operacija, črevesna stoma, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 2473; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (708,34 KB)

3.
Zdravstvena nega bolnika pri akutnem apendicitisu
Marjetka Kovač, 2013, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili metodo vprašalnika. V prvem delu diplomskega dela so predstavljeni anatomija in fiziologija apendiksa ter vzroki, vrste, simptomi in potek akutnega apendicitisa. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo operativno in konzervativno zdravljenje. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena kirurška zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu, vloga medicinske sestre pri kirurškem bolniku, ter zdravstvena nega bolnika pri akutnem apendicitisu. V študiji primera, ki zajema bolnika z akutnim apendicitisom, ugotavljamo njegovo zmožnost samooskrbe pred, med in po operativnem posegu, ter ob odpustu iz bolnišnice. Na kratko smo predstavili tudi dva klinična primera akutnega apendicitisa, katerih vrste apendicitisa in potrebe po samooskrbi se razlikujejo.
Ključne besede: Apendiks vermiformis, akutni apendicitis, operativni poseg, akutni abdomen, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1286; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Josif Mitev, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Število pacientov z rakom debelega črevesa in danke (RDČD) raste že desetletja. Pri več kot 50% pacientov z RDČD so prisotni zasevki, ki so v polovici primerov omejeni na jetra. Kirurško zdravljenje se je do sedaj izkazalo za edino potencialno kurativno terapijo jetrnih zasevkov RDČD. Ob napredku takšne medicinske znanosti, ki omogoča daljše preživetje pacientov z rakom, ni več pomembno le, ali in koliko časa bo pacient preživel, ampak tudi, kako bo živel. Vedno pomembnejše je vprašanje kakovosti življenja z boleznijo. Zanimalo nas je, kakšna je kakovost življenja pacienta po operaciji jetrnih zasevkov RDČD in kako bi lahko medicinska sestra prispevala h kakovostnejšemu življenju pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 10 pacientov, ki so bili pregledani v ambulanti Abdominalne in splošne kirurgije UKC Maribor. Rezultati: Ugotovili smo, da se kakovost življenja pacienta po operaciji jeter zaradi zasevkov RDČD ni bistveno poslabšala in da imajo pacienti najpogostejše težave na področju fizične aktivnosti in psihične komponente ter pri pojavu bolečine. Sklep: Naša raziskava je prva v Sloveniji, ki je prikazala simptome pacientov v dolgoročnem obdobju po operaciji jeter in ugotavljala njihov vpliv na kakovost življenja. K profesionalni rasti na področju zdravstvene nege bo pripomoglo spremljanje novih dognanj in raziskav v svetu ter seveda nadgrajevanje znanja.
Ključne besede: jetra, RDČD, zasevki, pacient, kakovost življenja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1686; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Biološki dejavniki tveganja po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, 2014, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Objavljeno: 19.05.2014; Ogledov: 1708; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

6.
Biopsija resektabilnih jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke - nepotrebna in nevarna metoda
Arpad Ivanecz, Marko Sremec, Aleksandra Šauperl, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Stojan Potrč, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Če se pri bolniku, ki je bil operiran zaradi raka debelega črevesa in danke (RDČD), na novo pojavi tumor v jetrih, je mogoče že na podlagi tega sklepati, da gre za zasevek. Še več, diagnozo je mogoče z 99 % verjetnostjo potrditi na podlagi slikovnih in biokemičnih preiskav. Kljub temu nekateri vztrajajo, da je za potrditev diagnoze potrebna perkutana tankoigelna biopsija (PTB). Nepotrebnost in nevarnost tega postopka pri resektabilnih jetrnih zasevkih RDČD bomo poskušali utemeljiti s pregledom literature in analizo naše serije bolnikov.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, metastaze, prognoza, jetrni protokol
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Ponovne operacije jeter pri recidivu zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, Jasmina Golc, Jasna Zakelšek, Marko Sremec, Stojan Potrč, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Pri polovici bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se lahko pojavijo zasevki v jetrih. Multidisciplinarna obravnava predstavlja temelj uspešnega zdravljenja, resekcija jeter pa je edina potencialno kurativna oblika terapije. Kljub uspešni operaciji pa se lahko jetrni zasevki kasneje ponovijo. Tudi v takšnem primeru je smiselno znova začeti zdravljenje, ki zajema kombinacijo kemoterapije, tarčnih zdravil in načrtovanja ponovnih jetrnih resekcij. Nekateri bolniki živijo brez ponovitve obolenja več let po začetku zdravljenja.
Ključne besede: jetra, kolorektalne novotvorbe, rak debelega črevesa, prognoza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 633; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vbodne rane trebuha - analiza 10-letne serije
Arpad Ivanecz, Tomaž Jagrič, Borut Gajzer, Stojan Potrč, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Incidenca vbodnih ran trebuha (VRT) je na nekaterih območjih Sveta visoka. Dilema glede principov oskrbe takšnih poškodovancev je še vedno odprta. Namen naše študije je analiza epidemioloških in demografskih značilnosti takšnih poškodb, prikaz strategije zdravljenja ter primerjava rezultatov z rezultati iz literature. Metode: Opravili smo retrospektivno analizo vseh poškodovancev z VRT, ki so bili zdravljeni v naši ustanovi v obdobju od leta 1997 do 2007. Indikacija za laparotomijo je bilo stanje kardiocirkulatorne nestabilnosti ali znaki draženja peritoneja. Dokaz penetrantne poškodbe trebuha (PPT) je prav tako pomenila indikacijo za laparotomijo tudi pri bolnikih, ki so bili sicer brez simptomov. Rezultati: Skupaj je bilo v naši ustanovi obravnavanih 56 poškodovancev z VRT. 51 poškodovancev je bilo s samo eno vbodno rano, ki so bili ob sprejemu brez simptomov. Skupaj je bilo 23 laparotomij zaradi VRT, v povprečju dve na leto (letno število laparotomij je znašalo od 0 do 4). Od organov v trebušni votlini so bila največkrat poškodovana jetra in tanko črevo. Zapletov po operaciji je bilo 13% pri 23 bolnikih s PPT. Kasnih zapletov po odpustu iz bolnišnice je bilo 26%. Nihče od bolnikov z VRT ni umrl, bodisi zaradi vboda samega ali pa zaradi zapletov po operaciji. Zaključek: Število VRT v naši regiji je bistveno manjše kot v nekaterih drugih urbanih področjih po svetu. Prednost selektivno konzervativnega pristopa pri VRT je nesporna in se odraža v manjšem deležu nepotrebnih laparotomij. Takšen pristop pa zahteva izkušeno ekipo kirurgov, natančno oceno kliničnega stanja, neprekinjeno dostopnost do slikovnih preiskav in invazivno diagnostičnih postopkov ter možnost takojšnjega kirurškega ukrepanja. Kadar takšni pogoji niso dani, je bolj varen tradicionalen pristop - laparotomija ob dokazu PPT.
Ključne besede: abdominal stab wounds, laparotomy
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 655; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Ishemična lezija debelega črevesa kot posledica akutnega pankreatitisa
Manca Godec Novak, Arpad Ivanecz, Stojan Potrč, Matjaž Horvat, Eldar Gadžijev, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Akutni nekrozantni pankreatitis v redkih primerih prizadene debelo črevo. V nastanek so vključeni številni patogenetski mehanizmi. Diagnoza prizadetosti debelega črevsa je zahtevna in se v večini primerov postavi šele med operativnim posegom. Zdravljenje izbire je resekcija prizadetega črevesa z izpeljavo (začasne) kolo- ali ileostome in distalne mukozne fistule. Predstavljamo dva bolnika srednjih let, ki sta bila zaradi akutnega nekrozantnega pankreatitisa sprva zdravljena konzervativno, nato pa je prišlo zaradi nekroze pankreatičnega tkiva do vnetne infiltracije mezekolona prečnegadela debelega črevesa s posledično nekrozo. Zdravljenja sta bila operativno. Prizadetost debelega črevesa kot zaplet akutnega nekrozantnega pankreatitisa je povezana z visoko smrtnostjo. V dveh primerih smo prikazali, da je do nekroze prečnega dela debelega črevesa s perforacijo prišlo šele po določenem času, vzrok in obseg prizadetosti pa je bil odkrit šele med operacijo. Glede na starost bolnikov, odlično splošno kondicijo in težnje po kakovostnem življenju smo se eno leto po resekciji prizadetega črevesa odločili za poseg, s katerim smo spet vzpostavili kontinuiteto črevesja.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 937; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici