Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: namen raziskovalne naloge je opredeliti kratkoročne operacijske izide po laparoskopski resekciji jeter pri debelih bolnikih ter jih primerjati z bolniki z normalno in čezmerno telesno težo.
Ključne besede: laparoskopija, hepatektomija, indeks telesne mase, debelost, izid zdravljenja
Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,88 MB)

Opis: Izhodišča: Jetrni zasevki raka debelega črevesa in danke so še vedno terapevtski izziv. Poleg zamejitve bolezni in njene resektabilnosti nam pri izboru bolnikov lahko pomagajo klinični točkovni sistemi tveganja. Manjkajoči dejavniki preprečijo uporabo teh sistemov ali onemogočajo njihovo presojo. Liverpoolski točkovnik vsebuje sistemski vnetni odziv, izražen kot razmerje med nevtrofilci in limfociti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko to razmerje nadomestimo z beljakovinskimi označevalci vnetja in dosežemo prognostično veljavnost prilagojenega modela. Materiali in metode: Retrospektivna klinična raziskava je zajela 371 bolnikov, ki so imeli v letih 2000–2020 prvo resekcijo jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke. Šest dejavnikov preživetja iz Liverpoolskega točkovnika in tri kandidatne beljakovinske označevalce (C-reaktivni protein, albumin in fibrinogen) smo razvrstili z analizo preživetja po Kaplan-Meierju, integralom Is ter Coxovo uni- in multivariatno regresijsko analizo. Nato smo oblikovali končni Coxov multivariatni regresijski model in z metodo po Kaplan-Meierju izračunali preživetje. Rezultati: C-reaktivni protein je po vseh štirih metodah razvrščanja na tretjem mestu med devetimi dejavniki preživetja, ima visoko napovedno vrednost in je stabilen v multivariatnih modelih. Povprečno celokupno preživetje bolnikov s povišano vrednostjo C-reaktivnega proteina je krajše za 21,6 meseca. V končnem modelu znaša mediano celokupno preživetje bolnikov 40 mesecev. Mediano celokupno preživetje bolnikov v skupini z nizkim tveganjem je 54 mesecev, v skupini z visokim tveganjem pa 31 mesecev. Zaključek: C-reaktivni protein lahko nadomesti razmerje med nevtrofilci in limfociti v raziskavah potrjevanja kliničnega točkovnega sistema tveganja, ki napoveduje preživetje bolnikov po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, vnetni odziv, preživetje, razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 359; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,14 MB)

Ključne besede: colorectal cancer, liver metastases, hepatectomy, survival
Objavljeno v DKUM: 17.01.2023; Ogledov: 537; Prenosov: 47
Celotno besedilo (180,00 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Akutni nekrozantni pankreatitis v redkih primerih prizadene debelo črevo. V nastanek so vključeni številni patogenetski mehanizmi. Diagnoza prizadetosti debelega črevsa je zahtevna in se v večini primerov postavi šele med operativnim posegom. Zdravljenje izbire je resekcija prizadetega črevesa z izpeljavo (začasne) kolo- ali ileostome in distalne mukozne fistule. Predstavljamo dva bolnika srednjih let, ki sta bila zaradi akutnega nekrozantnega pankreatitisa sprva zdravljena konzervativno, nato pa je prišlo zaradi nekroze pankreatičnega tkiva do vnetne infiltracije mezekolona prečnegadela debelega črevesa s posledično nekrozo. Zdravljenja sta bila operativno. Prizadetost debelega črevesa kot zaplet akutnega nekrozantnega pankreatitisa je povezana z visoko smrtnostjo. V dveh primerih smo prikazali, da je do nekroze prečnega dela debelega črevesa s perforacijo prišlo šele po določenem času, vzrok in obseg prizadetosti pa je bil odkrit šele med operacijo. Glede na starost bolnikov, odlično splošno kondicijo in težnje po kakovostnem življenju smo se eno leto po resekciji prizadetega črevesa odločili za poseg, s katerim smo spet vzpostavili kontinuiteto črevesja.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2255; Prenosov: 61
Povezava na celotno besedilo

Opis: Purpose: The incidence of abdominal stab wounds (ASWs) is high in some regions of the world. In general, the dilemma of the workup of these patients remains unsolved. We analyzed the epidemiological and demographical characteristics, and presented the strategy of the workup of patients with ASWs. Our results were compared with those from the literature. Methods: In this retrospective study we reviewed the records of all patients with ASWs treated between 1997 and 2007 at University Medical Center - Maribor (Maribor, Slovenia). In patients with circulatory instability and in those with signs of peritoneal irritation, explorative laparotomy was done immediately. The indication for laparotomy was also given in all asymptomatic patients with penetration across the peritoneum as evidenced by exploration of ASWs. Results: Fifty-six patients with ASWs were treated in our institution; 51 had a single stab wound and were asymptomatic on hospital admission. There were 23 explorative laparotomies for ASWs, the mean number being 2 per year (range, 0-4 per year). The liver and small intestine were the most often injured. Perioperative complications occurred in 13% of 23 stabbed patients. Late morbidity (after hospital discharge) was 26%. No patient from the present study died as a result of ASWs or perioperative complications. Conclusion: The incidence of ASWs in our part of the country is much lower than in many other urban regions in the world. The selective conservative approach to ASWs is advantageous and this is reflected in a lower number of unnecessary laparotomies. An experienced surgical team, continuous access to imaging systems and invasive procedures, and the possibility of immediate surgical intervention are necessary for this approach. If these conditions are not fulfilled, then the traditional approach- laparotomy - may be safer if there is evidence of a penetrating abdominal stab wound.
Ključne besede: vbodne rane trebuha, laparotomija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1641; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!