| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reforma
Anton Rogina, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Ključne besede: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Dejavniki plačnih razlik in primerjava plač v izbranih evropskih gospodarstvih
Anton Rogina, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu predstavljamo in analiziramo pojasnjevalne dejavnike plačnih razlik ter primerjamo plače v izbranih evropskih gospodarstvih, in sicer v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Plača posameznikom predstavlja pomemben faktor, saj jo obravnavamo kot bolj ali manj reden dohodek, ki ga lahko porabimo v vsakodnevnem življenju. Oblikuje se na trgu dela, ki posledično ljudem predstavlja enega od pomembnejših trgov skozi celoten življenjski ciklus. V prvem sklopu diplomskega projekta se osredotočamo prav na trg dela in njegove osnovne elemente. V drugem pa analiziramo dinamiko nominalnih in realnih neto oziroma bruto plač v obdobju 2006-2015. Podatki kažejo, da so najvišje realne neto plače med izbranimi gospodarstvi v Avstriji, najnižje pa na Madžarskem. Po višini realne neto plače Sloveniji pripada tretje mesto med izbranimi gospodarstvi, za Italijo in pred Hrvaško. Ugotavljamo pa tudi, da prihaja do plačnih razlik med različnimi gospodarskimi dejavnostmi in med spoloma. Morebitne vzroke za to pa tekom diplomskega projekta predstavimo v okviru pojasnjevalnih dejavnikov plačnih razlik.
Ključne besede: plača, plačne razlike, Evropska unija, trg dela, bruto domači proizvod.
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 380; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (844,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici