| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Scapegoats in The Ones Who Walk Away from Omelas, The Lathe of Heaven and The Left Hand of Darkness by Ursula K. Le Guin
Anja Veit, 2020, magistrsko delo

Opis: This thesis explores scapegoats and scapegoating practices from their origins as a prominent biblical ritual of purification, to their social adaptation in modern-day societies – I research how scapegoats turned from ceremonial animals to a social metaphor for people. The rite initially represented the community’s symbolic removal of sins by the suffering goat, which re-affirmed people’s faith in elimination of all evil and enabled them to resume their everyday lives. The whole practice was reshaped over time, as the scapegoating shifted from animals to humans, where the latter seek scapegoats among themselves, primarily to renew the sense of their community and to cast out any evil from it. The scapegoat archetype is, therefore, still relevant today, as its development over the past centuries evolved into a convenient rationalization of faults against innocent individuals in various societies. The second part of this thesis is further divided into analysis of three literary works; ‘’The Ones Who Walk Away from Omelas’’, The Lathe of Heaven and The Left Hand of Darkness, one short story and two novels written by Ursula K. Le Guin, where the scapegoat archetype is explored and highlighted through four characters, which, on the basis of innocent suffering, round up realities that question the reader’s moral compass.
Ključne besede: scapegoat, the scapegoat archetype, ritual, sacrifice
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 2942; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Vpliv poklicnega rejništva na partnerske odnose v rejniških družinah
Anja Veit, 2020, magistrsko delo

Opis: Družina kot osnovna celica družbe danes še vedno velja za najpomembnejši element človekovega razvoja. Ne gre pa zanikati, da so družbene spremembe vodile v njene premike v smer pluralizacije družinskih oblik in družinskega življenja, kar se odraža tudi v vse večjem pojavu socialnega starševstva. Ena izmed najpogostejših oblik le-tega pri nas je institut rejništva. Gre za neinstitucionalno varstvo otrok in oseb, ki začasno ne morejo živeti v svoji matični družini. Del rejnikov v Sloveniji se dodatno odloča za opravljanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica, pri čemer zaradi specifične strukture dela poklicno in družinsko okolje nenehno sovpadata. Takemu poklicu je podvržena celotna družinska dinamika, še posebej pa partnerski odnos znotraj rejniške družine. Zaključno delo je razdeljeno na teoretični in empirični del, ki osvetljujeta izvajanje rejniške dejavnosti v Sloveniji. Izpostavlja se poklicno rejništvo ter vpliv tega socialnovarstvenega ukrepa na partnerske odnose znotraj rejniških družin. Izsledki raziskave kažejo, da partner poklicnemu rejniku predstavlja pomemben vir opore in pomoči; pri tem je bolj kot ne ključna tudi njegova usposobljenost za pomoč pri rejnikovem poklicu. Kljub temu da poklicni rejniki opravljajo delo od doma, ne smemo trditi, da zato lahko partnerju posvetijo več časa. Ugotavlja se, da tovrstni poklic omogoča večjo povezanost, boljšo komunikacijo ter brani pred odtujitvijo v partnerskem odnosu. Izzove pa nestrinjanja, povezana z rejnikovim delom. Zaključimo lahko, da izvajanje rejniške dejavnosti kot edinega poklica ob vzajemnem trudu pozitivno vpliva na partnerski odnos.
Ključne besede: rejništvo, rejnik, rejenec, rejniška dejavnost kot edini poklic, partnerski odnos
Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1222; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici