| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARNO S SONCEM
Anja Simonič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu so opisani sonce, ozon, ozonska luknja, sončna svetloba — njene dobre in slabe strani — ter uporaba zaščitnih sredstev. Predstavljen je tudi projekt »Varno s soncem«, v katerem sodeluje vrtec Mačkovci. V empiričnem delu so zajete ugotovitve, ki so zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše predšolskih otrok. Iz raziskave smo želeli ugotoviti, ali starši v zadostni meri in na primeren način zaščitijo svoje otroke pred prekomernim izpostavljanjem soncu v poletnih dneh, in v kolikšni meri je to odvisno od izobrazbe staršev. Raziskava je bila izvedena v vrtcih OŠ Puconci, v enotah Mačkovci in Bodonci. Poleg tega smo želeli tudi ugotoviti, katerih ukrepov se starši poslužujejo pri zaščiti otrok pred UV-žarki. Ugotovili smo, da otroke starši premalo zaščitijo pred nevarnimi UV-žarki, da izobrazba ne vpliva na seznanjenost o nevarnosti UV-žarkov in da večino informacij o soncu dobijo starši preko medijev. Prav tako smo spoznali, da se starši premalo zavedajo, kako nevarno je sonce, in da lahko prekomerno izpostavljanje soncu privede do trajnih posledic, celo do kožnega raka.
Ključne besede: sonce, koža, otrok, zaščita pred soncem
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2996; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (748,64 KB)

2.
OBRAVNAVA PACIENTKE S PANIČNO MOTNJO
Anja Simonič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča: Panična motnja je oblika anksioznih motenj, ki se pojavlja v vseh starostih in pri obeh spolih, pogostejša pa je pri ženskah. Značilni so panični napadi, ki se pojavljajo en mesec ali več in preidejo v stalno obliko vedenja. Namen: V diplomskem delu je predstavljena panična motnja in najpogostejši znaki bolezni ter kakovost življenja pacientke, ki ima diagnosticirano to bolezen. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedena je bila študija primera z zbiranjem podatkov o pacientki iz medicinske dokumentacije in intervjujem, ki je vseboval 23 vprašanj odprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za panično motnjo značilni številni kognitivni in somatski simptomi, pri pacientki se je najpogosteje pojavljal nepojasnjen strah, oteženo dihanje, pospešen pulz ter občutek izgube kontrole nad seboj. Zdravljenje poteka z antidepresivi in psihoterapijo. Obe vrsti zdravljenja sta se pri pacientki izkazali kot učinkoviti. Sklep: Panična motnja zniža kakovost življenja pacientov in ohromi njihovo socialno življenje, saj živijo v neprestanem strahu pred ponovnim paničnim napadom in se posledično začnejo izogibati vsem situacijam, kjer bi napad lahko doživeli. Z ustreznim zdravljenjem se lahko funkcioniranje pacientov pomembno izboljša ali vrne na nivo, kot pred boleznijo.
Ključne besede: panična motnja, panika, anksioznost, tesnoba, pacient, medicinska sestra
Objavljeno: 23.12.2015; Ogledov: 837; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (646,48 KB)

3.
NOVODOBNIŠKE PREDSTAVE O ČLOVEŠKI DUŠEVNOSTI IN OSEBNOSTNI RASTI NA PRIMERU UDELEŽENCEV DUHOVNE ŠOLE VILIJA RAVNJAKA
Anja Simonič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati novodobniške predstave o človeški psihični naravi in osebnostni rasti. Za novodobniško duhovnost je značilen poudarek na posamezniku, ki si sam oblikuje svojo duhovno pot, tako da prosto izbira med raznimi novodobniškimi ponudbami. Kot primer takšne novodobniške ponudbe smo analizirali Duhovno šolo Vilija Ravnjaka. S primerjavo študijskega gradiva in socioloških novodobniških teorij smo ugotovili, da duhovna šola vsebuje ključne novodobniške karakteristike in s svojimi dodatnimi idejnimi koncepti celo presega Jungov koncept individuacije in sebstva. V nadaljnji raziskavi smo z intervjuji dveh skupin, udeležencev Duhovne šole Vilija Ravnjaka in njihovih ne-novodobniških vrstnikov, ter s pomočjo metode kodiranja odkrivali razlike v njihovih novodobniških pogledih. Analizirali smo njihove predstave o človeški psihi, njihovo samopodobo, dojemanje lastnih senc ter identifikacijo s konceptom sebstva. Rezultati so pokazali, da pri predstavi o človeški psihi in pri samopodobi ni večjih razlik, saj oboji izražajo pozitivne vidike, medtem ko se pri dojemanju lastnih senc in identifikaciji s sebstvom razlike povečajo v prid skupine novodobnikov. To je posledica tega, da se novodobniki aktivno ukvarjajo z osebnostno rastjo in se zato bolj intenzivno soočajo s svojo notranjostjo. Z dodatnimi vprašanji smo ugotovili tudi, da ima duhovna šola po mnenju udeležencev nanje velik vpliv, in sicer predvsem v smeri boljših medosebnih odnosov, drugačnega pogleda na svet, večje samozavesti ter večjega notranjega miru. Na koncu smo še naredili analizo največjih razlik med obema skupinama, ki je pokazala, da so novodobniki dosti manj družbeno kritični, bolj so osredotočeni vase, da v večji meri poročajo o občutkih notranjega miru in da svoje življenje v primerjavi z ne-novodobniki doživljajo kot bolj harmonično.
Ključne besede: novodobništvo, novodobniki, novodobniška duhovnost, novodobniško gibanje, Duhovna šola Vilija Ravnjaka, osebnostna rast, individuacija, predstave o človeški psihi, psihologija Carla Gustava Junga, koncept sebstva, sociologija religije
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici