| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnosti kemičnega zatiranja stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v nasadih jablan z ekološko in integrirano pridelavo : magistrsko delo
Anja Preložnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V letu 2021 smo izvedli poljska poskusa, v katerih smo preučevali učinkovitost ekološkega in integriranega škropilnega programa na zatiranje stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v dveh ločenih nasadih jablan na Primorskem. Ocenjevali smo velikost populacije odrasle stenice, njenih ličink in delež plodov s poškodbami v 9- do 12-dnevnih presledkih. Škropilni program v ekološkem nasadu, temelječ na rastlinskih izvlečkih, naravnih piretrinih, spinosadu, kaolinu, naravnih milih in azadirahtinu, je bil v povprečju med 45- in 66-odstotno učinkovit za zatiranje stenic in je za 65 do 78 odstotkov zmanjšal delež plodov s poškodbami ob obiranju. Pri dveh integriranih škropilnih programih, temelječih na uporabi snovi acetamiprid, deltametrin, fosmet, spinosad in rastlinskih izvlečkov, smo dosegli od 69- do 93-odstotno učinkovitost pri zatiranju odraslih stenic. Uporaba pripravkov v integriranem programu je za 70 do 80 odstotkov zmanjšala delež plodov, poškodovanih od stenic, ob obiranju. Iz podatkov, ki smo jih dobili v poskusu, lahko sklepamo, da so lahko škropilni programi, ki temeljijo na podlagi testiranih razpoložljivih aktivnih snovi, do 80-odstotno učinkoviti. To kaže, da zgolj z uporabo testiranih pripravkov ni možno zagotoviti dovolj temeljitega zatiranja stenice. Hkrati je z uporabo insekticidov treba izvajati še druge biotične in biotehniške metode zatiranja.
Ključne besede: marmorirana smrdljivka, kemično zatiranje, jablana
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 558; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

2.
Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablan
Anja Preložnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Ključne besede: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Objavljeno v DKUM: 01.09.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici