SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole smo opredelili in razjasnili pojem dramatizacije pri pouku ter njeno uporabo pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili poučevanje tujega jezika mlajših otrok, dramatizacijo in njene najpogostejše oblike ter se osredotočili na dramatizacijo kot obliko poučevanja pri pouku tujega jezika v otroštvu. Podali smo nekaj konkretnih predlogov za tovrstno metodo poučevanja ter teorijo podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole poslužujejo dramatizacije ter stališče učiteljev tujega jezika glede uporabe dramatizacije pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Zanimale so nas razlike med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole, glede na delovno dobo in razred, v katerem poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je uporaba dramatizacije pri pouku tujega jezika v otroštvu kar pogost pristop poučevanja, učitelji se zavedajo in so naklonjeni tovrstni obliki dela, zdi se jim primerna oblika za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Najpogostejši razlog za uporabo dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole je dejstvo, da je učencem to všeč, da v tem uživajo, najpogostejši razlog za neuporabo pa je pomanjkanje časa pri pouku (učitelje omejuje učna snov, potrebnih je preveč priprav). Najpogosteje uporabljena oblika dramatizacije, na splošno, je uporaba različnih pripomočkov oziroma rekvizitov, najpogostejša dejavnost pa tista, pri kateri učenci ob učiteljevem branju teksta v tujem jeziku s pomočjo gibanja in mimike odigrajo prizore. Učitelji najpogosteje uporabijo dramatizacijo v uvodnem delu učne ure. Analiza razlik je pokazala, da glede na delovno dobo in razred ni statistično značilnih razlik med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: razredna stopnja, metoda poučevanja, tuji jezik, dramatizacija, dramatizacijske oblike
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 173; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Obremenjenost učiteljev v slovenskih osnovnih šolah smo opredelili in razjasnili pojem obremenjenosti učiteljev. V teoretičnem delu smo predstavili učiteljski poklic, obremenjenost ter se podrobneje osredotočili na obremenjenost med učitelji. Teorijo smo dodatno podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se učitelji osnovnih šol po Sloveniji čutijo obremenjene. Natančneje nas je zanimalo stališče učiteljev glede obremenjenosti na delovnem mestu. Raziskali smo tudi razlike med učitelji glede na spol, stopnjo poučevanja (razlika med učitelji razredne in predmetne stopnje) ter delovno dobo. Rezultati so pokazali, da velika večina učiteljev zaznava obremenjenost na delovnem mestu. Dobra polovica učiteljev ocenjuje, da so pogosto obremenjeni ter da so zaradi obremenjenosti občasno nezbrani in svojega dela ne opravljajo tako dobro, kot bi ga sicer. Prav tako skoraj polovica anketiranih občasno občuti preobremenjenost ter stres. Med prve tri najbolj obremenjujoče naloge so učitelji uvrstili »reševanje problemov«, »administrativna dela« ter »razredništvo«. Najpogostejši odzivi učiteljev na obremenjenost so »razdražljivost, »težje koncentriranje« ter »potreba po daljšem času za dokončanje nalog/zadolžitev«. Način, ki jim najbolj pomaga, je »druženje, pogovor z družino/prijatelji«, sledita »šport« ter »poslušanje/ukvarjanje z glasbo«. Kot glavni predlog za zmanjšanje obremenjenosti učiteljev so navedli »manj administracije«. Analiza razlik je pokazala nekatere statistično značilne razlike glede na spol, delovno dobo ter stopnjo poučevanja.
Ključne besede: učitelj, delo, obremenjenost, delovno mesto.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici