2.
DAVČNE OBREMENITVE KMETOVAnja Ošina, 2014, diplomsko delo
Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na obdavčitev dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki je v slovenskem davčnem sistemu urejena v sklopu dohodnine, ter nekatere druge davčne obremenitve kmetov.
V slovenskem pravnem sistemu je uveljavljeno, da lahko kmetje načeloma sami izberejo po kakšnem sistemu bo obdavčen dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, razen v primerih izjem in izpolnjevanju drugih pogojev, ki so v nadaljevanju podrobneje opisani.
V osnovi lahko kmetje izberejo ali bodo njihovi dohodki obdavčeni po katastrskem dohodku ali pa glede na dejanske prihodke in dejanske oziroma normirane odhodke. Od letošnjega leta je slednje obvezno za kmetije, katerih povprečni katastrski dohodek dveh preteklih let presega 7.500 evrov.
Tudi glede katastrskega dohodka so bile v preteklih letih izpeljane obsežne spremembe, saj je bila kategorija katastrskih razredov zamenjana z bonitetnimi točkami.
Kateri sistem je za posamezno kmetijo primernejši in v najboljšem primeru tudi ugodnejši, pa je odvisno od strukture vsake posamezne kmetije. Primerjava je pokazala bistvene razlike pri določanju davčne osnove.
Tudi za kmetije obstaja možnost vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Kmetije lahko prostovoljno vstopijo v sistem, vendar pa je vstop v določenih primerih obvezen. Vstop v sistem je obvezen pri kmetijah, katerih dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so obdavčeni po katastrskem dohodku, kadar ta presega 7.500 evrov. Pri kmetijah, ki pa so obdavčene po dejanskih prihodkih in (normiranih) odhodkih, pa mejni znesek znaša 50.000 evrov. Bistvena prednost, ki jo daje sistem davka na dodano vrednost, je možnost uveljavljanja vstopnega davka in s tem dejansko znižanje stroškov poslovanja kmetije.
Ostale obravnavane davčne obremenitve kmetov so (predlagani in za enkrat še neuveljavljeni) davek na nepremičnine, prispevki za socialno varnost in v določenih (v nadaljevanju opisanih) primerih davek v povezavi z dedovanjem kmetijskega gospodarstva.
Na podlagi, v diplomskem delu, opisanih dejstev lahko sklepamo na vse večji razvoj kmetijstva in povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij tudi v primerjavi s tujimi kmetijami. V interesu nosilcev velikih kmetijskih gospodarstev je tehnološki razvoj, visoka stopnja znanja tako s področja agronomije in ekonomije.
Ključne besede: kmetija, davek, katastrski dohodek, osnovna kmetijska dejavnost, dejanski prihodek, DDV
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1665; Prenosov: 232
Celotno besedilo (651,96 KB)
