Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pojem pravičnosti se pojavlja v mnogih najpomembnejših pravnih aktih, vključno z Ustavo Republike Slovenije ter Pogodbo o delovanju Evropske Unije. Kljub temu, je njena natančna definicija razprava mnogih filozofov, teologov in pravnikov. Vsi pravni sistemi si morajo prizadevati ohraniti ideal pravičnosti s poštenim in pravilnim upravljanjem zakonodaje, pa vendar to predstavlja največji izziv vsake zakonodajne oblasti, tako danes kot v zgodovini. Zagotavljanje pravičnosti je predpogoj za dobro delovanje vsake države in njeno stabilnost. Nič ni bolj pomembno, kot zaupanje državljanov v sodne in zakonodajne procese, ki ščitijo temeljne človekove pravice in zagotavljajo enakopravnost ter pravično obravnavo. Pri obdavčitvi gre za plačilo v obliki uvedbe obveznih dajatev. Cena s katero se sofinancira infrastrukturo in storitve zagotovljene s strani države. Skoraj povsod po svetu je plačevanje davkov primarna obveza vseh davčnih subjektov. Gre za neizogibno davčno obremenitev, zato je nujno stremeti k temu da je le ta pravično porazdeljena. To pomeni da morajo vsi davčni subjekti (pravne in fizične osebe) plačati ustrezen znesek davka in s tem enako prispevati k delovanju družbe. Davčne pravičnosti ni mogoče doseči v absolutnem obsegu, vendar pa se je država dolžna nagibati k čim bolj optimalni obdavčitvi z vidika najbolj preprostega davkoplačevalca ter k preprečevanju davčnih zlorab, ki ustvarjajo vedno večje javnofinančne primankljaje. Davčna pravičnost danes predstavlja globalni problem predvsem zaradi odprtega trga in prostega pretoka kapitala, ki zaradi neusklajenih mednarodnih davčnih sistemov lahko hitro uide izpod nadzora. Nepravični davčni sistem, ki take zlorabe dopušča lahko ošibi socialno, ekonomsko in gospodarsko funkcijo države. Vprašanje s katerim se sooča tako Evropska Unija, Republika Slovenija in ostale države po svetu je kako zaščititi poštene davkoplačevalce z doseganjem večje davčne pravičnosti in izboljšati davčno politiko, ki bi se odražala v učinkovitem in pravičnem davčnem sistemu, višji stopnji davčne morale in boljšem gospodarstvu in socialni funkciji države. Najboljši odgovor po mnenju teoretikov je v pregledni in razumljivi davčni zakonodaji brez očitnih davčnih vrzeli v korist izbranim, vertikalni in horizontalni izenačenosti davčnih subjektov, postopkovni pravičnosti, odgovornem delovanju javne uprave, pravični izmenjavi med odvedenimi davki in pridobljenimi koristmi, učinkovitem davčnem nadzoru, zmanjšani davčni tajnosti ter primernem sankcioniranju velikih davčnih zlorab.
Ključne besede: Davek, obdavčitev, enakost, davčna pravičnost, davčna morala, etika obdavčitve, davčni sistem, davčna politika, davčni zavezanec, davčna zloraba
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 2088; Prenosov: 285
Celotno besedilo (974,64 KB)

Opis: Obdavčitev je sistem obveznih prispevkov, ki jih država pobere od fizičnih oseb ter podjetij z namenom zagotoviti potrebne javne dobrine ter storitve. Kot v večini držav po svetu, je tudi v Sloveniji plačevanje davkov temeljna dolžnost vseh davčnih zavezancev. Na drugi strani pa imajo le ti tudi določena upravičenja, ki ustvarjajo ravnovesje v davčnem pravnem sistemu. Eno izmed temeljnih upravičenj v davčnem pravu, so davčne olajšave. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in predstavlja pomemben vsakoletni prihodek v državni proračun. Gre za neposredno obliko obdavčitve. Glede na trenutno šibko gospodarsko stanje Republike Slovenije, za marsikoga davčna obveznost predstavlja veliko breme. Tako so davčne olajšave institut, ki omejujejo davčni pritisk, ter so pomembne iz socialnega ter ekonomskega vidika. Njihova funkcija je zmanjševanje davčne osnove ali znižanje že obstoječe davčne obveznosti. Večino olajšav, ki jih vsebuje slovenski Zakon o dohodnini, so prisotne tudi v zakonodajah drugih članic Evropske Unije. Slovenija zaostaja na področju davčnih olajšav, saj jih ima v primerjavi z ostalimi državami manj, in le te niso tako razvite in sodobne. Tako v Avstriji, Nemčiji ter Veliki Britaniji se zavedajo pomena olajšav ter ostalih ugodnosti za davčnega zavezanca, že zaradi privabljanja tujcev, ter tako dodatnega dohodka ki je na razpolago za obdavčitev. Državi bi moral biti cilj povečati svoj krog zavezancev, kar pa je mogoče s pomočjo davčne prijaznosti. Pravna podlaga davčnih olajšav v Sloveniji dohodnino je Zakon o dohodnini, ki omogoča splošno olajšavo, osebna olajšavo, posebno osebno olajšavo, posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, olajšavo za rezidente držav članic EU ter olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Točni zneski olajšav za Slovenijo so določeni v Pravilniku o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2014.
Ključne besede: Davek, dohodnina, Zakon o dohodnini, davčne olajšave, davčni zavezanec, obdavčljivi dohodek, davčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 18.12.2014; Ogledov: 2416; Prenosov: 405
Celotno besedilo (520,80 KB)