Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Število starejših iz leta v leto narašča, občutno pa se povečuje delež prebivalstva starejšega od 80 let. Stari ljudje želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, v družbi ljudi različnih generacij in so vpeti v širšo skupnost. V diplomskem delu je predstavljeno staranje in starostnik, značilnosti staranja in najpogostejše potrebe, ki se v starosti pojavijo. Predstavili smo službe, ki skrbijo za starostnike v njihovem domačem okolju ter opisali samooskrbo pri starostnikih. Našteli smo vrste prilagoditev za starostnika. Opisali smo tudi odnos starostnik in družina ter predstavili osamljenost pri starostnikih. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 starostnikov iz Občine Podlehnik. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da starostniki v Občini Podlehnik živijo v hišah s partnerji ali svojci, nekateri pa tudi sami. Večina jih skrbi samih zase. So v dobri fizični kondiciji. Večina jih ima urejene bivalne pogoje. Večina starostnikov se občasno doma počuti osamljene. Raziskava je pokazala, da službe, ki pomagajo starostnikom na domu, starostnikov v Občini Podlehnik ne obiskujejo. Kljub težavam, ki jih imajo v svojem okolju, si ne želijo v dom upokojencev. Zaključek: Na podeželju se počuti veliko starostnikov osamljene. Morale bi se organizirati skupine, ki bi prirejale srečanja za starostnike, da bi se med seboj več družili. Ljudje bi se lahko povezali, pokazali večjo skrb za starostnike, se jim bolj posvetili in si vzeli čas za druženje z njimi.
Ključne besede: starostnik, staranje, družina, podeželje, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2015; Ogledov: 2826; Prenosov: 395
Celotno besedilo (2,49 MB)