| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Likvidnost in plačilna sposobnost v mikro in malih do srednje velikih podjetjih
Anja Kešpret, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja so tekom svojega poslovanja ves čas podvržena spremembam na trgu in v okolju, v katerem delujejo. Sodelovanje in prilagajanje z okoljem poslovanja bi moralo biti zanesljivo, vendar je to v praksi pogosto težko izvedljivo. Nepredvidljive spremembe lahko vodijo do težav, ki ogrožajo osnovne cilje podjetij, kot so rast, razvoj in obstanek na trgu. Podjetje se lahko nemoteno razvija in raste samo, če je dovolj finančno stabilno, kar pa zagotavlja z dobro likvidnostjo in plačilno sposobnostjo. Likvidno in plačilno sposobno podjetje bo na trgu uživalo zaupanje, bonitete in konkurenčnost v panogi. V preteklosti so zaradi narave poslovanja likvidnostne šoke bolje preživela velika podjetja. V Sloveniji prevladujejo predvsem mala do srednje velika podjetja, mikro podjetja in samostojni podjetniki. Pri manjših podjetjih je pogosto vpliv razmer na trgu še toliko večji, saj ne razpolagajo s tako veliko bilančno vsoto in so pogosto odvisna od manjšega števila poslovnih partnerjev oz. strank kot recimo velika podjetja in korporacije. V magistrskem delu bomo tako spoznali najpogostejša finančna tveganja, s katerimi se podjetja srečujejo na svoji poslovni poti. Podrobneje se bomo osredotočili na pojma likvidnosti in plačilne sposobnosti ter na tveganja, povezana z njima. V empiričnem delu raziskave bomo na primeru mikro in srednje velikega slovenskega podjetja naredili analizo likvidnosti in plačilne sposobnosti, ter raziskali, kako se odgovorni v posameznem podjetju soočajo z omenjenimi tveganji.
Ključne besede: likvidnost, plačilna sposobnost, finančna tveganja, financiranje, likvidnostno tveganje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 1122; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Primerjava denarja in kriptovalut
Anja Kešpret, 2018, diplomsko delo

Opis: Dejstvo je, da so ljudje vedno povpraševali po izdelkih, ki jih niso imeli v svojem dosegu, imel pa jih je nekdo drug. Zaradi tega so začeli med seboj trgovati in že takrat, v obdobju menjalne trgovine, so v zameno za željeno ponudili živalske kože, hrano, izdelke ali katere druge dobrine. Takrat denar še ni obstajal v takšni obliki, kot ga poznamo danes, zato so bila plačilna sredstva konkretni izdelki – blagovni denar. Zgodovinski viri navajajo, da se je kovani denar pojavil kasneje, nekje v 7. stoletju p. n. št. v Lidiji. V novejši zgodovini kot denar pojmujemo večinoma papirnati denar, od sredine 20. stoletja pa tudi knjižni denar – plačilne bančne kartice, čeke in druge bančne storitve, ki ponujajo prenos transakcij med osebami. Sredstva morajo po kriterijih najvišjih finančnih institucij imeti predpisane značilnosti in opravljati določene funkcije, da jih lahko uvrščamo med denar. Različne države po svetu različno definirajo denar v obtoku, zato ima vsaka država predpisane svoje monetarne agregate, ki denar definirajo. O kriptovalutah se je začelo intenzivneje govoriti v zadnjih nekaj letih, čeprav je od njihovih temeljev minilo že več desetletij. Centralne banke kriptovalut ne uvrščajo med denar, glavni argument za to pa je njihovo nestabilno nihanje vrednosti. V preteklosti so po svetu nekatera podjetja že plačevala in poslovala z Bitcoini in drugimi digitalnimi valutami, vendar pa velika večina držav po svetu njihovo uporabo še vedno zavrača. Trgovanje s kriptovalutami se ne razlikuje dosti od trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti in z valutami. Finančniki pri trgovanju z instrumenti in napovedovanju trendov v veliki meri uporabljajo metode tehnične analize. Enake metode je mogoče uporabiti tudi za napovedovanje gibanja tečajev kriptovalut. Največja slabost kriptovalut je predvsem njihova volatilnost, ki otežuje natančno napoved gibanja tečaja v prihodnosti.
Ključne besede: denar, kriptovalute, volatilnost, decentralizacija, trend
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 1319; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (934,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici