Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bila uvedba in optimizacija preskusne metode za določanje stranskih produktov fermentacije v pivu. Preskusno metodo smo primerjali s standardiziranimi metodami določanja stranskih produktov. Med procesom fermentacije piva nastajajo poleg etanola in ogljikovega dioksida tudi lahkohlapni stranski produkti, ki vplivajo na senzorične lastnosti piva. Najpomembnejši stranski produkti, ki nastajajo so estri (etil acetat, izo-amil acetat, 2-feniletil acetat), višji alkoholi (n-propanol, izo-butanol, 2-metilbutan-1-ol, 3-metilbutan-1-ol, 2-fenil etanol), ketoni (butan-2,3-dion, pentan-2,3-dion), aldehidi (acetaldehid) in hlapne žveplove spojine (dimetilsulfid). Najpogosteje jih določamo s plinsko kromatografijo s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), s predhodno destilacijo piva. Preskusno metodo smo optimizirali glede na pogoje okolja laboratorija ter jo tudi validirali. Za določanje smo uporabili metodo z minimalno pripravo in zajemom vzorca iz parne faze z ekstrakcijo na trdnem nosilcu (SPME, angl. solid phase microextraction). Sledila je kvalitativna in kvantitativna določitev s plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS). Rezultate meritev vseh metod smo primerjali z validacijskim postopkom s pomočjo statističnih metod. Iz dobljenih kromatogramov in rezultatov analiznih metod lahko zaključimo, da smo uspešno uvedli in optimizirali preskusno metodo – SPME GC-MS. Dokazali smo linearnost, natančnost in točnost analizne metode, določili pa smo tudi LOD in LOQ. Potrdimo lahko tudi selektivnost in specifičnost preskusne metode, saj smo dobili ločene kramotografske vrhove za posamezno analizirano komponento. Z uvedbo preskusne metode smo bistveno skrajšali čas priprave vzorcev in analize, saj vzorcev ni potrebno predhodno destilirati.
Ključne besede: pivo, stranski produkti fermentacije, validacija, optimizacija, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1713; Prenosov: 212
Celotno besedilo (2,77 MB)

Opis: Pogajanja so v življenju ljudi prisotna vsakodnevno, saj med seboj neprestano komuniciramo in izmenjujemo informacije. V sam proces pogajanj sta vključena vsaj dva udeleženca, ki lahko imata povsem različne ali pa skupne interese. Namen pogajanj je usklajevanje interesov za doseganje končnega sporazuma, ki naj bi bil koristen za obe strani. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na medkulturna poslovna pogajanja, natančneje na poslovna pogajanja z ruskimi partnerji. V prvem delu naloge sem opredelila teoretični koncept pogajanj, nadaljevala z opredelitvijo poslovnih pogajanj na medkulturni ravni in se nato še natančneje osredotočila na specifični ruski pogajalski slog. Pri pogajanjih s tujimi poslovnimi partnerji velja biti pozoren na številne dejavnike, ki vplivajo na sam izid pogajanj. Potrebno je dobro poznavanje kulture države iz katere prihaja partner, prav tako je zelo priporočljivo vsaj temeljno poznavanje njihov običajev in jezika. V raziskovalnem delu naloge sem povzela izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju, ki so se v preteklosti že pogajali z ruskimi poslovnimi partnerji. Za pridobivanje potrebnih informacij sem z zaposlenimi izvedla globinski intervju, ki bo obsegal 15 vprašanj. Na podlagi pridobljenih informacij sem oblikovala smernice za vse poslovneže, ki sodelujejo ali imajo v prihodnosti namen sodelovati z ruskimi poslovnimi partnerji. V sklepnem delu naloge sem povzela glavne ugotovitve in ugotovila, da k uspešnim pogajanjem z ruskimi poslovnimi partnerji v največji meri pripomore dobro poznavanje ruske kulture in njihovih običajev ter vzpostavitev pristnih odnosov, ki temeljijo na osebnem poznanstvu. Prav tako sem ugotovila, da se ruski pogajalski slog močno razlikuje od evropskega.
Ključne besede: pogajanja, kultura, poslovni partnerji, Rusija, ruski pogajalski slog
Objavljeno v DKUM: 19.11.2015; Ogledov: 1652; Prenosov: 207
Celotno besedilo (820,89 KB)