| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko delo
Anja Žerak, 2023, magistrsko delo

Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 516; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

2.
Preizkušanje insekticidov za zatiranje krvave uši (Eriosoma lanigerum Hausmann) na jablani
Anja Žerak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v nasadu jablan sorte 'Fuji' izvedli poskus, kjer smo analizirali, ali so najpogosteje uporabljena sredstva za zatiranje krvave uši res dovolj učinkovita. Preizkus smo naredili tudi z ekološkimi sredstvi in primerjali, ali so primerljiva tistim v integrirani pridelavi. Hkrati smo preverili, ali sama sredstva vplivajo na pojav krvavkinega najezdnika in stopnjo parazitiranosti uši. Skozi poskus smo ugotovili, da je pripravek Pirimor (pirimikarb) v dveh terminih uporabe dosegel najvišjo učinkovitost. Sledita mu pripravka NeemAzal (azadiraktin) in Karate (lambda-cihalotrin), najmanj učinkovit je bil pripravek Pyrinex (klorpirifos-metil), ki je tudi močno škodljiv za parazitoidno osico Aphelinus mali. Ekološka sredstva se niso pokazala kot povsem primerljiva integriranim, saj je bila njihova učinkovitost skoraj 50 % manjša. Izmed ekoloških sredstev bi po učinkovitosti za zatiranje krvave uši bil najbolj primeren pripravek NeemAzal (s 64 % učinkovitostjo). Delež od najezdnika parazitnih uši ni bil enak pri vseh programih, najmanj odstopanja je bilo med ekološkimi programi in programom z uporabo pripravka Pirimor, ostali pripravki so po škodljivosti za najezdnika močno odstopali.
Ključne besede: krvava uš (Eriosoma lanigerum H.), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali H.), insekticidi, zatiranje krvave uši
Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 2248; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici