| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prisotnost stigme o epilepsiji
Anja Škrget, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane. Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja.
Ključne besede: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve.
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Anja Škrget, 2015, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Ključne besede: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 3.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici