| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 307
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PROIZVODNJA FORMALINA Z MANJŠO PORABO POGONSKIH SREDSTEV
Marko Bohanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Za družbo Nafto Petrochem d.o.o, smo v diplomskem delu naredili raziskavo za proces proizvodnje formalina. Naša glavna naloga je bila učinkovitejša proizvodnja formalina, zato smo se usmerili v toplotno integracijo procesa. V delno integriranem procesu smo razpoložljivo toploto uporabili za segrevanje obstoječega srebrovega procesa in s tem zmanjšali porabo pogonskih sredstev, ter proizvodnjo nizkotlačne pare v oksidnem procesu. Simulacije smo izvajali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus, v katerem smo spreminjali parametre, da smo dobili rezultate, katere smo nato podrobno analizirali. Z metodo analize uščipa smo podrobno preučili vse pridobljene podatke in ugotovili, kateri od podatkov se najbolj približajo vrednosti 1 maksimalne možne toplotne integracije v procesu.
Ključne besede: toplotna integracija, pogonska sredstva, proizvodnja nizkotlačne pare, maksimalna možna toplotna integracija procesa.
Objavljeno: 01.04.2010; Ogledov: 2088; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Ključne besede: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2572; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2342; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

7.
SINTEZA NATRIJEVEGA BENZOATA
Martina Mlinarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Opravili smo industrijsko raziskovalno delo, sintetizirali smo natrijev benzoat za podjetje Henkel Slovenija d.o.o., saj le tega uporabljajo kot konzervans v kozmetičnih izdelkih, prav tako se uporablja tudi v živilski industriji kot dodatek hrani. Natrijev benzoat (NaC6H5CO2) smo sintetizirali iz natrijevega hidroksida (NaOH) in benzojske kisline (C7H6O2) v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: NaOH + C7H6O2 → NaC6H5CO2 + H2O Zaželjeno je bilo kontinuirno spremljanje spreminjanja koncentracije reaktanta, zato smo poskusili z merjenjem električne specifične prevodnosti. Z merjenjem specifične prevodnosti in z uporabo teorije o močnih elektrolitih smo določili funkcijsko zvezo koncentracije v odvisnosti od časa in določili presnovo reakcije. Prav tako smo sintezo analizirali s titracijo in tudi dobili analogne rezultate kot pri merjenju specifične prevodnosti. Dobljeni produkt smo identificirali z infrardečo (IR) spektroskopijo, ga primerjali s standardom natrijevega benzoata in ugotovili, da mu povsem ustreza. V podjetju Henkel Slovenija d.o.o. bodo še sledile nadaljne raziskave proizvodnje natrijevega benzoata, ki bodo prav tako strogo zaupne.
Ključne besede: sinteza natrijevega benzoata, močni elektroliti, električna specifična prevodnost, infrardeča spektroskopija (IR)
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2308; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

8.
MATEMATIČNI MODELI ZA DOLOČITEV VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA FIZIKALNO-KEMIJSKE LASTNOSTI SEČNINSKO-FORMALDEHIDNIH SMOL
Simona Duh, 2011, diplomsko delo

Opis: V razvojnem laboratoriju podjetja Nafta Petrochem d.o.o. iz Lendave smo pripravljali sečninsko-formaldehidne smole. V laboratoriju smo po standardnih metodah izvedli tudi vse potrebne analize. Določili smo najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole glede na pretečeni čas po sintezi smole in pri različnih dodatkih sečnine. Med raziskavami smo opazovali čas kondenzacije in ugotovili, da dodatki sečnine vplivajo na hitrost reakcije kondenzacije med sečnino in formaldehidom. Če več sečnine sodeluje v kondenzaciji, moramo povišati pH vrednosti reakcijske mešanice in znižati temperaturo kondenzacije, da dosežemo enake čase kondenzacije. Ugotovili smo, da ne glede na način sinteze (mišljeni so različni premiki dodatkov sečnine iz enega dodatka v drugega), trajanja časa reakcije kondenzacije in končne viskoznosti ima stabilizirana smola po enem tednu in ob različnih premikih med tremi dodatki sečnine, takšne vrednosti, ki so znotraj napake metode. Določili smo tudi matematične modele z linearno in nelinearno regresijo za določitev vpliva procesnih parametrov na fizikalno-kemijske lastnosti sečninsko-formaldehidnih smol, ki se zelo ujemajo z realnimi meritvami (saj je determinacijski koeficient, R2, blizu vrednosti 1).
Ključne besede: sečninsko-formaldehidne smole, določanje parametrov, matematični model
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 2106; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
MATEMATIČNI MODEL VISKOZNOSTI V KOZMETIČNI INDUSTRIJI
Andreja Gorjanc, 2011, diplomsko delo

Opis: V podjetju Henkel Slovenija d.o.o., kjer je kakovost proizvodov na prvem mestu, se v laboratoriju kontrole kakovosti vršijo analize vseh proizvodov z različnimi merilnimi tehnikami. V laboratoriju smo po standardnih metodah opravili analize viskoznosti polizdelkov in izdelkov za šampone in tekoča mila. Razdelili smo jih glede na izgled in glede na območje viskoznosti. Šampone smo razdelili v tri skupine in sicer na prozorne srednje viskozne šampone, na neprozorne srednje in višje viskozne šampone. Tudi mila smo razdelili v tri skupine in sicer na prozorna nižje in srednje viskozna tekoča mila in na neprozorna višje viskozna tekoča mila. Viskoznost smo merili na viskozimetrih Brookfield (model DV-I) in Haake (model VT550). Slednjega so v koncernu začeli uporabljati zaradi poenotenja, ampak obsežna in natančna primerjalna študija viskoznosti med obema aparatoma v podjetju Henkel Slovenija d.o.o. še ni bila izvedena. Princip delovanja med aparatoma se razlikuje, vendar se pri obeh aparatih meritve viskoznosti izvajajo pri isti temperaturi, (20 °C), kar je bistvenega pomena. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, da bi z uporabo matematičnega modela z regresijo ob znani viskoznosti polizdelka lahko v naprej izračunali približno viskoznost izdelka, s čimer bi prihranili čas, stroške in amortizacijo aparatov. Na podlagi meritev viskoznosti smo dobili matematične modele z regresijo za vse tipe šamponov in mil.
Ključne besede: merilne tehnike, matematični model, viskoznost, viskozimeter Brookfield, model DV-I, viskozimeter Haake VT550
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 2699; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

10.
Vpliv CO 2 na izkoristke sinteze metanola
Aleš Štumpf, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili raziskavo procesa proizvodnje metanola z uvajanjem CO2 v proces. Raziskava je bila narejena za družbo Nafta Petrochem d. o. o. Proces proizvodnje smo simulirali s procesnim simulatorjem ASPEN PLUS. Na proizvodnjo metanola smo vplivali z zmanjševanjem vtoka zemeljskega plina ter z dodajanjem CO2 v proces. Določili smo tudi matematični model z linearno regresijo, vpliv zemeljskega plina na proizvodnjo metanola in vpliv dodatnega vtoka CO2 na dodatno proizvodnjo metanola. Vse modele smo vključili v optimizacijski model GAMS. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, katero razmerje med vtokom zemeljskega plina ter dodanim CO2 v proces je najoptimalnejše za proizvodnjo metanola.
Ključne besede: proizvodnja metanola, dodatni vtok CO2, optimizacija, simulacija, ASPEN PLUS, GAMS model
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2006; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici