| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Doping in dopinške afere pri teku na smučeh : magistrsko delo
Anita Klemenčič, 2022, magistrsko delo

Opis: Doping je v športu prisoten že od nekdaj, saj so ga uporabljali že Indijanci, Arabci, olimpijci v stari Grčiji in rimski gladiatorji. Skozi čas se je doping razvijal in izpopolnjeval, danes pa je prisoten v skoraj vseh športih. Glede na to, da tek na smučeh velja za enega izmed težjih vzdržljivostnih športov, ni presenetljivo, da se doping pojavlja tudi v teku na smučeh. V 70. letih prejšnjega stoletja so se, zaradi nepoštenosti uporabe dopinga in zaradi možnih zdravstvenih posledic, pojavila prva dopinška testiranja in s tem boj proti dopingu. Preko dopinških kontrol so bili odkriti in kaznovani športniki, ki so si pri svojih uspehih pomagali z dopingom. V boj proti dopingu je vključenih vedno več organizacij in z njihovo pomočjo je bilo do danes odkritih že ogromno dopinških primerov, razkrite pa so bile tudi že večje dopinške afere in primeri sistemskega dopinga. V teku na smučeh sta bila poleg posameznih dopinških primerov v zadnjih desetih letih najbolj odmevna primera ruskega sistemskega dopinga in afera Aderlass. Oba primera sta poleg tekačev na smučeh sicer vključevala tudi športnike iz drugih športov. Afera o sistemsko organiziranem dopingu v Rusiji je bila preko žvižgačev odkrita leta 2015, šlo pa je za vključenost in pomoč države pri prikrivanju in manipulaciji z dopinškimi testi, predvsem med domačimi olimpijskimi igrami v Sočiju leta 2014. Afera Aderlass, ki je znana tudi pod imenom Operacija puščanja krvi, pa je v javnost prišla med nordijskim svetovnim prvenstvom leta 2019. Avstrijski tekač na smučeh je bil namreč dan pred tekmo odkrit med transfuzijo krvi, ki spada med prepovedane postopke dopinga. Kasneje se je izkazalo, da omenjeni tekač ni bil edini uporabnik dopinga in da je šlo za sistemski krvni doping, v katerega je bilo vključenih več športnikov iz različnih športov. Problematike dopinga se zavedajo tudi slovenski tekači na smučeh. Poleg moralnega vidika, kot je kršenje protidopinških pravil in posledično kazen, se zavedajo tudi možnih negativnih zdravstvenih posledic. Se pa strinjajo, da so v boju proti dopingu še vedno prisotne rezerve in možne izboljšave.
Ključne besede: tek na smučeh, ruski sistemski doping, afera Aderlass, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.11.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Vpliv osebnostnih lastnosti na pričanje in nezavedne napake pri pričanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anita Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: Pričanje je pri preiskovanju nekaterih kaznivih dejanj ali nesreč eno izmed ključnih načinov pridobivanja informacij, zato je pomembno, da je pričanje resnično oz. verodostojno. Povsem razumljivo je dejstvo, da pričanje ne more biti popolna kopija dogajanja, saj je spominski priklic lahko le približek resničnosti. Vendar pa je ob pomanjkanju materialnih dokazov, pričanje bistvenega pomena, posledica napačnega pričanja pa je lahko otežena preiskava, v najhujšem primeru pa celo obsodba napačne osebe. Kakovost pričanja je v veliki meri odvisna od posameznikovega spomina, spomin pa je odvisen od usmerjene pozornosti in zaznavanja dogodka. Vsak posameznik namreč okolico zaznava drugače, različni ljudje pa so v istem trenutku pozorni na različne stvari. Tako do nezavednih napak v spominu lahko pride že med samim pridobivanjem informacij ali pa kasneje med obdelavo in pojasnjevanjem informacij. Poleg spomina, zaznavanja in pozornosti na verodostojnost pričanja vplivajo tudi osebnostne lastnosti. V diplomskem delu je opisano kako na verodostojnost pričanja vplivajo spol, starost, sugestibilnost, življenjska zgodovina in čustva očividca. Tako kot je pri oceni verodostojnosti pričanja potrebno zaznavanje, pozornost in spominski priklic razumeti kot celoto, je tudi pri vplivu osebnostnih značilnosti na pričanje potrebno razumeti, da na kakovost pričanja nikoli ne vpliva samo ena osebnostna lastnost. Verodostojnost pričanja za posamezne očividce se ne sme ocenjevati na podlagi raziskav o vplivu osebnostnih lastnosti na pričanje, saj se vsaka oseba na pričanje odzove drugače. Prav tako se, na podlagi osebnostnih lastnosti, za nobenega očividca ne sme predpostavljati, da je verodostojna priča, pač pa je potrebno preiskovalce, policiste, sodnike in ostale izobraziti o možnostih spominskih popačenj in dejavnikih, ki vplivajo na pričanje.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, osebnostne lastnosti, spomin
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1360; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici