Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Design and initial testing of a maize cob collection system
Bojan Dolšak, Anita Breznik, Klemen Kaučič, Nataša Imenšek, Marko Marčec, Peter Gselman, Jani Humar, Mitja Krajnc, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Maize cobs are valuable plant residues that can be used for many different purposes, including as a renewable energy source. Despite their value, maize cobs are still underutilized, mainly because people are not aware of their potential and harvesting techniques for their collection are still being developed. Therefore, this research focused on finding the most suitable energy- and time- efficient method for mechanical collection of maize cobs. Upgrading the combine harvester with an additional hopper proved to be the most promising solution, as it allows harvesting and storage of maize grain and maize cobs in one pass, while the harvesting time remains almost the same and the maize cobs are of good quality, as they do not fall on the field. A prototype with enlarged openings in the straw walkers, an additional grab container for maize cobs, a transport auger, a transport cleaning fan with built-in knives, a transport tube and some other assemblies was fabricated and used in practice. The first test results are very encouraging (94.4%-96.0% purity of maize cobs) and the system has been patented as a promising solution, especially in times when the environmental sustainability of the planet and energy independence are becoming increasingly important.
Ključne besede: maize cobs, utilization, mechanical harvesting, combine harvester upgrade
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Anita Breznik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Ključne besede: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1764; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,04 MB)

Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Ključne besede: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2523; Prenosov: 238
Celotno besedilo (651,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh