1. Carina kot policijska služba : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAndreja Verbič, 2016, diplomsko delo Opis: Carina v Sloveniji deluje pod okriljem Finančne uprave Republike Slovenije od leta 2014. Uvrščamo jo v pluralno policijsko družino ravno tako kot policijo, zasebno varovanje, pravosodno policijo, občinsko redarstvo in detektivsko dejavnost ter podobne organizacije. Namen pluralne policijske dejavnosti je varovanje ljudi in premoženja, zagotavljanje zakonitosti in javnega reda, izvajanje splošnega družbenega nadzorstva ter zagotavljanje varnosti v družbi. Carinska služba skrbi za zaščito gospodarskih, finančnih in varnostnih interesov ne le Slovenije, temveč tudi enotnega carinskega območja EU s pomočjo carinskih služb ostalih držav Evropske unije. Naloge, ki jih izvajajo cariniki, so carinski in trošarinski nadzor; obračun in pobiranje uvoznih, izvoznih dajatev ter trošarin; carinske preiskave; kontrola potnikov, blaga in storitve ter druge naloge določene z zakonom. Pri opravljanju svojih nalog se povezujejo tudi z domačo in tujo policijo ter s tujimi carinskimi organi in tako skupaj skrbijo za varnost in zaščito prebivalcev, predvsem pa varujejo pred nepoštenim in nezakonitim trgovanjem. Policija in Finančna uprava medsebojno sodelovanje krepita na skupnih delovnih sestankih. Primerjava pooblastil policistov, carinikov, zasebnih varnostnikov in občinskih redarjev pripelje do ugotovitve, da so pooblastila carinikov najbolj podobna pooblastilom, ki jih imajo policisti, zato lahko v skladu z definicijo pluralne policijske družine carino označimo kot policijsko službo. Ključne besede: pluralna policijska dejavnost, finančna uprava, carina, cariniki, naloge, sodelovanje, policisti, redarji, varnostniki, pooblastila, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1881; Prenosov: 117
Celotno besedilo (981,69 KB) |
2. Process reengineering and innovation of remaking soapsudsAndreja Verbič, Tomaž Kern, Drago Vuk, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: This article uses a business process renovation method to address an environmental protection problem. The presented case, studied in factories which remake crude vegetable oil (soapsuds remake), focuses on reengineering one of the business processes which is classified as an obligatory process. This process has to be performed to comply with the requirements of the existing ecology legislation. Therefore, it is reasonable to take a radical approach - business process reengineering. Soapsuds with oil remnants are a secondary product in the vegetable oil refining process. According to the legislation, secondary products as waste are not acceptable for the environment. Soapsuds remake as it is currently carried out produces technical fatty acids and, as a side product, calcium sulphate. Calcium sulphate is listed as special waste; therefore it must be deposited in a special waste landfill site. In the course of searching for a solution to this ecological problem, a new idea came up, namely that soapsuds are taken to the biogas plant. At the biogas plant, they can be decomposed into biogas, which is then used to generate electric energy, for heating or to supplement municipal gas. Thus, the reengineering of the process is upgraded into process innovation and environmental innovation. Using data obtained from the available literature, we managed to prove that process reengineering, which is simultaneously process innovation and ecological innovation, can be applied in practice. Side products resulting from the anaerobic digestion of soapsuds in the biogas plant comply better with the requirements of the Slovenian ecological legislation than those occurring in the process used up to now. Ključne besede: business process reengineering, process innovation, soapsuds remake, biogas plant, ecology Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1429; Prenosov: 361
Celotno besedilo (1,44 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Varnostni mehanizmi elektronskega poslovanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAndreja Verbič, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se najprej osredotoči na pojem elektronskega poslovanja in njegove vrste. V nadaljevanju so navedeni razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja, saj le-ta prinaša podjetjem in drugim udeležencem poslovanja mnogo večjo učinkovitost, hitreje opravljene naloge, delo z manj napora in manj stroški.
V naslednjem poglavju je opisana kibernetska kriminaliteta, ki ne bo nikoli izkoreninjena, saj se pojavljajo vedno nove oblike groženj in nevarnosti. Kibernetski storilci so že tako izurjeni in izkušeni, da jih bo težko zaustaviti pri njihovem delovanju. Med ogrožanje elektronskega poslovanja se uvrščajo tudi zloraba podatkov, napake uporabnikov, ranljivost računalniške opreme ter napake v programih in podatkih.
Nadalje so opisane grožnje in rešitve za varno elektronsko poslovanje. Z razširjenostjo elektronskega poslovanja je kibernetski prostor postal prava tarča za kibernetske storilce. Informacijski sistemi in omrežja postajajo vse bolj povezani, kar še povečuje možnosti zlorab podatkov in drugih kibernetskih kaznivih dejanj. Največ zlorab in vdorov v računalniške sisteme se zgodi zaradi človeške napake, ki je lahko posledica malomarnosti, neznanja ali neprevidnosti pri poslovanju s pomembnimi podatki. V zadnjem poglavju so povzeti zakoni s področja elektronskega poslovanja in kibernetske kriminalitete, ki pomagajo organom pregona lažje izslediti in preganjati kibernetske storilce. Ključne besede: elektronsko poslovanje, varnost, kibernetska kriminaliteta, preprečevanje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.06.2012; Ogledov: 2012; Prenosov: 195
Celotno besedilo (436,68 KB) |