| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV SALICILNE KISLINE NA VSEBNOST SKUPNIH FENOLOV V LUBJU NAVADNE SMREKE [Picea abies (L.) H. Karst] PRI NAPADU OSMEROZOBEGA SMREKOVEGA LUBADARJA (Ips typographus L.)
Metka Visočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je med podlubniki eden najpomembnejših škodljivcev navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst] v Evropi. Dovzetnost dreves za škodljivce je v veliki meri odvisna od sistemsko pridobljene odpornosti (SAR). Ta izzove kvalitativne in kvantitativne spremembe v kemični sestavi gostitelja in predstavlja trajnejši način obrambe. Vodilna signalna molekula, ki izzove sistemsko pridobljeno odpornost (SAR) je salicilna kislina (SK), saj je preko različnih mehanizmov, sposobna inducirati izražanje genov za obrambo rastline. V predstavljenem poskusu smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM SK in jo kasneje izpostavili podlubnikom. To smo storili z namenom, da bi preučili spremembe vsebnosti skupnih fenolov v sekundarnem floemu navadne smreke pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja. SK je ublažila inicialni odziv skupnih fenolov na napad podlubnikov. Nadalje, tretiranje s SK, je zakasnilo degradacijo skupnih fenolov oz. privedlo do aklimatizacije obrambnega odgovora skupnih fenolov. Ugotovili smo, da obrambni odgovor skupnih fenolov na napad podlubnikov ustreza splošnemu ekofiziološkemu konceptu.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni fenoli, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.)
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2099; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonij
Anja Ivanuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Ključne besede: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2247; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (637,28 KB)

3.
MERJENJE KSILEMSKEGA TOKA PRI NAVADNI SMREKI OB NAPADU PODLUBNIKOV
Janez Gorenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju so visoke temperature in z njimi povezane suše, orkanski vetrovi ter snegolom znatno vplivali na izjemno povečanje populacij podlubnikov. Navadna smreka (Picea abies L. Karst.) je zaradi neprilagojenosti nižinskim rastiščem, podlubnikom še posebej izpostavljena. To se kaže v dejstvu, da v Sloveniji sanitarna sečnja smreke zaradi podlubnikov predstavlja do 50% celotne sečnje. Obstoječi načini zatiranja so precej radikalni in odpirajo vprašanja o rentabilnosti, ekološki vzdržnosti ter učinkovitosti ukrepov. Namen diplomskega dela je bil dimenzionirati in sestaviti avtonomno merilno postajo ekofizioloških parametrov. Od konca meseca maja do konca avgusta smo v terenskem poskusu znotraj napadenega smrekovega sestoja na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra (GKY 547933, GKX 151650) merili naslednje parametre: potencialno evapotranspiracijo, relativno vlažnost, temperaturo zraka, zemlje, količine padavin in hitrosti ksilemskega toka v deblu smrek. Metodološko in analitično so nas zanimali spremenjeni vzorci ksilemskih tokov od začetnega napada do optimalne naselitve podlubnikov. Ena izmed smrek je bila napadena v času maksimalnega naleta prve generacije podlubnikov, ostale so bile napadene sredi julija, v času druge maksimalne aktivnosti. V juniju smo pri zdravih smrekah določili tipični diurnalni potek ksilemskega toka, z najvišjo hitrostjo v opoldanskem času in najnižjo v nočnih urah. Inicialni napad je abruptno spremenil dinamiko ksilemskega toka, diurnalni ritem se je časovno zamaknil in v meritvah smo zaznali kavitacije. Bistveno nižje hitrosti so posledica izgube regulirane transpiracije, tako pri lubadarkah gonilno silo v aksialnem transportu vode prevzame koreninski tlak.
Ključne besede: Navadna smreka, Picea abies, napad podlubnikov, ksilemski tok, senzor toplotnega odvoda
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2110; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

4.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Ključne besede: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1690; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (799,22 KB)

5.
SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALG
Andreja Petek, 2011, diplomsko delo

Opis: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Ključne besede: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Objavljeno: 01.04.2011; Ogledov: 1929; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (854,61 KB)

6.
SKUPNI FENOLI IN ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL SESTAVIN KRME
Tomaž Križan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo določali vsebnost skupnih fenolov in ocenili antioksidativni potencial v sedmih sestavinah krme: v pšenici, ječmenu, koruznem šrotu, otrobih, repičnih tropinah, sojinih tropinah, koruznem glutenu ter v krmnih mešanicah Bek-1 in Bek-2. Vzorce smo liofilizirali in ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Na podlagi rezultatov smo kot najučinkovitejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton: voda, 70:30, v/v) in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. Skupne fenole smo določili spektrofotometrično s Folin-Ciocalteu metodo. Antioksidativni potencial smo ocenili z ABTS-metodo. Meritve so temeljile na redukciji ABTS∙+_radikala, ki se tvori pri oksidaciji med ABTS-om (2,2`azino-bis (3-etilbenztiazolin 6-sulforonska kislina)) in kalijevim peroksodisulfatom. Skupne fenole in antioksidativni potencial smo merili v acetonskem ekstraktu in v ekstrakcijskem preostanku, v katerem smo izvedli dva različna kislinska postopka, da so se sprostili hidrolizabilni in neekstrabilni kondenzirani tanini. Najvišjo vsebnost skupnih fenolov smo določili v koruznem glutenu (5461 mg GAE (ekvivalent galne kisline) /100g suhe snovi (SS)) in najnižjo v pšenici (1219 mg GAE/100g SS). Najvišji antioksidativni potencial smo ponovno ocenili pri koruznem glutenu (1656 µmol Trolox ekvivalenta (TE) /g SS in najnižjega pri koruznem šrotu (254 µmol TE/g SS). K skupnim fenolom so največ prispevali hidrolizabilni taninski fenoli (37–54 %), sledili so neekstrabilni kondenzirani taninski fenoli (20–50 %) in ekstrabilni fenoli (4,8–40 %). Izjema so bile repične tropine, kjer so prevladovali ekstrabilni fenoli. Ekstrabilni antioksidanti so k celokupnemu antioksidativnemu potencialu prispevali največ do 17 %, medtem ko je bil antioksidativni potencial povezan z neekstrabilnimi kondenziranimi in hidrolizabilnimi taninskimi fenoli znatno višji.
Ključne besede: skupni fenoli / antioksidativni potencial / sestavine krme
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 1825; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Časovna analiza vsebnosti kondenziranih taninov v lubju navadne smreke pri napadu podlubnikov
Mateja Felicijan, 2011, diplomsko delo

Opis: Tanini so prevladujoče polifenolne spojine v lubju dreves, ki imajo pomembno vlogo pri lokalnem kot tudi sistemskem odzivu na napad pred patogeni in škodljivci. V prvem sklopu diplomske naloge smo vzorce ekstrahirali z različnimi topili in ekstrakcijskimi postopki. Koncentracije kondenziranih taninov v ekstraktih lubja navadne smreke [Picea abies (L.) H. Karst.] smo določali z vanilin metodo. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejše topilo izbrali vodno raztopino acetona (aceton : voda, 70 : 30, v/v) s 5 mM Na2S2O5 in ekstrakcijo z ultrazvočnimi valovi. V drugem sklopu naloge nas je zanimal vpliv salicilne kisline (SK) na vsebnost kondenziranih taninov pri napadu osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L.). Tretiranje s SK je povišalo vsebnost kondenziranih taninov pri tretiranih kontrolnih smrekah za 41 % oz. 15 % pri prvem in drugem vzorčnem terminu, ki smo ga opravili v mesecu aprilu. Za inicialni odziv na napad podlubnikov štirinajst dni po izpostavitvi feromonskih ampul je značilen upad vsebnosti kondenziranih taninov, ki se je signifikantno odrazil pri tretiranih smrekah. Prvotno povišana vsebnost le-teh se je znižala na nivo kontrolnih smrek. Mesec dni kasneje je sledila akumulacija oz. povišanje vsebnosti kondenziranih taninov pri zmerno napadenih smrekah. Na podlagi časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov smo določili tri tipe odziva na napad podlubnikov. Začetni upad vsebnosti taninov je pri vitalnih drevesih vodil do aklimatizacije, pri močno napadenih pa do degradacije vsebnosti kondenziranih taninov. Pri močno napadenih smrekah smo sredi junija izmerili do 50 % nižje vrednosti kondenziranih taninov v primerjavi s kontrolnimi smrekami. Pri nekaterih napadenih drevesih smo izmerili dinamičen odziv z akumulacijo taninov sredi maja in julija, ki sovpada s 1. in 2. maksimumom naleta in upadom sredi junija. Iz časovne analize vsebnosti kondenziranih taninov v tretiranih napadenih smrekah je razvidno, da je obrambni odziv sredi maja manj izrazit in vodi v aklimatizacijo najverjetneje zaradi predhodne indukcije sistemsko pridobljene odpornosti.
Ključne besede: kondenzirani tanini, osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), Picea abies (L.) H. Karst., salicilna kislina, sistemsko pridobljena odpornost (SAR)
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1884; Prenosov: 153 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Določanje fotosinteznih pigmentov v listih verben po spektrofotometrični in HPLC metodi
Maja Vrhnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V prvem sklopu diplomskega dela smo pri določevanju fotosinteznih pigmentov ocenili primerljivost rezultatov dobljenih s spektrofotometrično metodo in tekočinsko kromatografijo (HPLC). S spektrofotometrično metodo smo določili višje vsebnosti fotosinteznih pigmentov. V drugem sklopu poskusa smo preverjali vpliv tretiranja z izvlečkom rjavih alg Ecklonia maxima Kelpak (Kelp products) na vsebnost fotosinteznih pigmentov v potaknjencih verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). Namen diplomske naloge je bil spremljati dinamiko odziva pigmentov na tretiranje s Kelpakom. Rastline smo v časovnem razmiku treh tednov dvakrat talno tretirali z vodno raztopino Kelpaka (0 %, 0,5 %, 1 % in 2 %). V drugem terminu vzorčenja so imele rastline tretirane z 1 % vodno raztopino Kelpaka, v primerjavi s kontrolo, 14 % nižjo vsebnost klorofila a in 25 % nižjo vsebnost karotenoidov. Na vsebnost fotosinteznih barvil v potaknjencih verben je najugodnejše vplivalo drugo tretiranje s Kelpakom (tretji termin vzorčenja). Vsebnost vseh obravnavanih fotosinteznih barvil je, v primerjavi s kontrolo, v tem terminu najbolj narasla pri tretiranju z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka. V zadnjem vzorčnem terminu smo povišano vsebnost fotosinteznih pigmentov določili v vseh tretiranih vzorcih. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da je imelo tretiranje z 1,0 % in 2,0 % vodno raztopino Kelpaka pozitiven učinek na vsebnost in razmerja posameznih fotosinteznih pigmentov.
Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, spektrofotometrična metoda
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1144; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (797,58 KB)

9.
Časovno spremljanje vsebnosti fotosinteznih pigmentov pri vzgoji potaknjencev mnogocvetnih pelargonij
Nataša Škurnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Potaknjenci so po odstranitvi od matične rastline zaradi slabšega privzema vode in hranilnih snovi podvrženi fiziološkemu stresu, ki se odraža v manjši prevodnosti listnih rež, nižjem vodnem potencialu in zmanjšani vsebnosti klorofila. Glavne težave pri razmnoževanju s potaknjenci so slabša sposobnost koreninjenja in senescenca listov. V diplomskem delu nas je zanimal vpliv izvlečka rjavih alg Ecklonia maxima (Kelpak, KelpProduct) na fotosintezne pigmente v listih potaknjencev visečih pelargonij (Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit ex Aiton 'Ville de Paris Red') od podtikanja rastlin do faze tržne zrelosti, ki smo jih določili s spektrofotometrično in HPLC metodo. Med poskusom smo potaknjencem talno aplicirali 0,5 %, 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka v dveh terminih: pred potikanjem v gojitvene plošče ter pred sajenjem v lončke. Liste potaknjencev smo vzorčili štirikrat. Z biokemičnimi analizami smo določili signifikantno povišanje vsebnosti klorofila a (za 166 %) in klorofila b (za 79 %) v tretjem vzorčnem terminu pri tretiranju pelargonij z 2 % koncentracijo Kelpaka. Na akumulacijo luteina v listih sta značilno vplivali 1 % in 2 % vodna raztopina Kelpaka pri vzorcih tretjega in četrtega termina. Vsebnost -karotena se je v pelargonijah znatno povišala v tretjem terminu pri vseh dodanih koncentracijah Kelpaka ter v četrtem terminu pri 2 % koncentraciji Kelpaka. Iz rezultatov je razvidno, da se signifikantno povišane vsebnosti fotosinteznih pigmentov odražajo predvsem v tretjem vzorčnem terminu, pri dodani 1 % in 2 % koncentraciji Kelpaka kot tudi ob fazi tržne zrelosti pelargonij, kar potrjuje dolgoročni učinek Kelpaka na rast in razvoj potaknjencev.
Ključne besede: Ključne besede: Ecklonia maxima, fotosintezni pigmenti, HPLC, Kelpak, Pelargonium peltatum (L.) L'Hérit. 'Ville de Paris Red', spektrofotometrična metoda.
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1687; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (583,33 KB)

10.
Vpliv setvenih rokov na morfološke in biokemijske značilnosti redkvice
Sara Fakin, 2012, diplomsko delo

Opis: Biološko-dinamična pridelava temelji tudi na delu s silami kozmosa, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin. S setvijo, sajenjem, presajanjem, okopavanjem, oskrbo in spravilom na določen dan oziroma glede na posredovan kozmični vpliv spodbudimo rastlino, da ta vpliv sprejme ter ga izrazi z značilno rastjo in razvojem določenih morfoloških značilnosti rastline. V diplomski nalogi smo spremljali vpliv kozmičnih sil na rast in razvoj redkvice (Raphanus sativus var. radicula L.), ki smo jo sejali ob treh različnih terminih, na dan za korenino, dan za list in neugoden dan. V prvem sklopu so nas zanimale morfološke razlike med posameznimi setvenimi skupinami od vznika do faze zrelosti. Največ vzniklih rastlin in največje število listov smo našteli pri skupinah list in korenina. Meritve mase, širine in dolžine hipokotilov so pokazale najvišje vrednosti pri skupini korenina, sledila sta termina neugodno in list. Redkvice so imele tendenco k večjim in lepše oblikovanim hipokotilom pri skupinah korenina in list. Pri merjenju barve povrhnjice hipokotilov je bila najtemnejša vrednost parametra svetlosti (L*) izmerjena pri skupini korenina. Pri biokemijski določitvi skupnih fenolov v povrhnjici, sredici in celotnem hipokotilu smo izmerili signifikantne razlike v povrhnjici hipokotilov. Največ skupnih fenolov smo izmerili pri skupini korenina, sledili sta skupini neugodno in list.
Ključne besede: redkvica, Raphanus sativus var. radicula L., biološko-dinamična pridelava, setveni termini, morfološke značilnosti, vsebnost skupnih fenolov
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1322; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici