Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga raziskuje varstvo osebnih podatkov in pravice potrošnikov v kontekstu digitalnega trženja, področja, kjer hitra rast spletnih storitev in obdelava osebnih podatkov postavljata zasebnost v ospredje razprav. V teoretičnem delu smo analizirali ključne evropske zakonodajne akte – Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA), Zakon o upravljanju podatkov (DGA) in Zakon o podatkih (Data Act), ki skupaj predstavljajo temelje za pregledno, odgovorno in pošteno obravnavo osebnih podatkov v digitalnem okolju. Empirični del temelji na anketi med 108 potrošniki in se osredotoča na njihovo ozaveščenost o pravicah, izkušnje s kršitvami ter odnos do obdelave osebnih podatkov. Rezultati kažejo, da potrošniki poznajo predvsem osnovne vidike GDPR, medtem ko novejši akti in celoten nabor pravic ostajajo večini neznani. Zakonodajo pogosto zaznavajo kot zapleteno, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost na ukrepanje ob kršitvah. Večina se ob zaznanih nepravilnostih ne odloči za formalno pravno varstvo, saj jim primanjkuje jasnih informacij, zaupanja v učinkovitost sistema ali občutijo, da situacija ni dovolj resna. Kljub temu raziskava potrjuje, da zasebnost ni zgolj formalno zapisana v zakonodaji, temveč jo potrošniki razumejo kot ključen element zaupanja v digitalno okolje. Pogosto se odločijo, da določenih storitev ne bodo uporabljali, kadar menijo, da podjetja preveč posegajo v njihove osebne podatke. To nakazuje, da so potrošniki zasebnost pripravljeni braniti tudi z lastnimi odločitvami, čeprav redko ukrepajo po formalnih pravnih poteh. Naloga tako pokaže, da je evropski zakonodajni okvir sicer obsežen in napreden, a njegova učinkovitost v praksi ostaja omejena zaradi nizke ravni ozaveščenosti, nepreglednosti pravil in pomanjkanja enostavnih mehanizmov za uveljavljanje pravic. Potrošniki ob tem jasno izražajo pričakovanja po večji preglednosti, strožjem izvrševanju zakonodaje ter širšem ozaveščanju in izobraževanju. Magistrsko delo zato poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki združuje pravne, regulatorne in izobraževalne ukrepe ter zagotavlja ravnovesje med razvojem digitalnega marketinga in zaščito temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: digitalni marketing, pravice, podatki, GDPR, DSA, DMA, DGA, Data Act.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Trajnostni razvoj postaja vse pomembnejši vidik poslovanja podjetij. Z namenom zagotovitve boljše dolgoročne uspešnosti ustreznega trajnostnega ravnanja je Evropska Unija pripravila novo direktivo o poročanju podjetij o trajnosti 2022/2464. V diplomskem delu obravnavamo vpliv CSRD na obveznosti revizorjev. Problem, ki ga naslavljamo, je, kako nove zahteve glede poročanja o trajnosti vplivajo na naloge in odgovornosti revizorjev. Predmet obdelave vključuje analizo novih zakonodajnih okvirjev, primerjavo z dosedanjo Direktivo EU o nefinančnem poročanju 2014/95/EU ter raziskavo nalog revizorjev v luči novih zahtev. Narejena je primerjalna analiza dveh podjetij in njunih trajnostnih poročil iz iste panoge, Petrola d.d. in Shella Adria d.d. Poleg tega pa so za boljšo sliko stanja izvedeni intervjuji z revizorji in nekaterimi slovenskimi podjetji, ki jih bo CSRD zavezovala k poročanju. Dobljeni rezultati kažejo, da CSRD prinaša številne spremembe in izzive za revizorje, vključno s povečanjem obsega dela in potrebo po dodatnih izobraževanjih. Podjetja se na implementacijo CSRD pripravljajo z analizo zahtev, oblikovanjem delovnih skupin in uporabo zunanje strokovne pomoči. Pričakovani vpliv CSRD na poslovanje podjetij vključuje razkritje širšega nabora trajnostnih tem, podrobnejše analize podatkov in doslednost pri poročanju.
Ključne besede: trajnostno poročanje, CSRD, ESRS, Evropski zeleni dogovor, GRI standardi, revizorji
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1006,44 KB)

Opis: V dobi hitre digitalizacije in naraščajoče uporabe umetne inteligence v zdravstvenem sektorju postajata varnost občutljivih podatkov in zanesljivost informacijskih sistemov ključnega pomena. Osrednja tema prispevka je pravni okvir kibernetske varnosti zdravstvenega sistema Republike Slovenije s poudarkom na posameznih aktih EU in RS: direktivi NIS-2, ZVOP-2 ter Uredbi GDPR, ZInfV, Aktu o kibernetski varnosti in Aktu o kibernetski odpornosti. Poleg poznavanja konceptov kibernetske varnosti in umetne inteligence vse večjo pozornost zbujajo etične dileme kot posledica hitrega razvoja digitalizacije v zdravstvu. Z vse večjo stopnjo integracije digitalnih sistemov v vsakdanje življenje je treba ugotoviti prednosti in ranljivosti trenutnega pravnega okvira, opozoriti na posledice morebitnega vdora ter ponuditi priporočila za nadaljnje izboljšave zakonodaje. Kot ključno je mogoče izpostaviti, da lahko le celovit in dinamičen pravni okvir zadostno zaščiti podatke in zagotovi varnost v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Ključne besede: kibernetska varnost, zdravstvo, pravni okvir (EU in RS), umetna inteligenca, etični izzivi
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,48 MB)

Opis: Large proportions of small and medium-sized enterprises (SMEs) are family controlled and play an important role not only in the development of many national economies, but also have great potential to reduce negative effects of human activities on the natural environment and society. This important role of family SMEs has been recognized by the European Union (EU) which has integrated them in its legislative frameworks. The main question addressed in our research is whether family SMEs integrate sustainability concerns into their strategic and operative decisions as required by the EU legislative frameworks. We designed our research with the purpose to broaden our understanding of sustainability (re)orientation of family SMEs and fill the gap in the existing literature on family businesses’ sustainability. We applied a qualitative case study research method where sustainability (re)orientation of 26 family SMEs was explored. The qualitative content analysis was used in the process of analysing data. Theoretically and empirically based cognitions on endogenous and exogenous drivers of the family businesses’ sustainability (re)orientation were applied in interpretation of the research results. Our findings show the low level of sustainability (re)orientation of most of the investigated Slovenian family SMEs. The exogenous drivers have stronger effect on sustainability (re)orientation of family SMEs than endogenous drivers.
Ključne besede: family business, sustainability (re)orientation, socioemotional wealth, endogenous drivers of sustainability, exogenous drivers of sustainability, qualitative content analysis, EU legislative framework, CSRD, CSDDD
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (387,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Recurrent health crises and outbreaks of infectious diseases of international concern have created a specific EU public health policy. Its role was further strengthened by the COVID-19 pandemic, which triggered the next stage in the integration process of the Member States: the European Health Union. The research is carried out using a literature review method (a review of literature and documents in the field of public health policy and the European Health Union) and a comparative-legal method for comparing EU legal acts on which the Health Union is based (endogenous comparison) and the legal acts of EU and the Republic of Slovenia (exogenous comparison). The findings are examined using a qualitative content analysis method, which allows for meaningful aggregation and use of the data under study to answer the research questions. The European Health Union builds on and extends existing areas of public health and requires greater integration between Member States. One of its most essential pillars is a single information system with a single database to improve the health of individuals, resilience to cross-border health crises, patient mobility, and joint research on the most severe diseases. Member States, including Slovenia, must follow EU public health commitments. As the Slovenian legislative proposal analysis on the digitalization of healthcare shows, this challenging task will also require respect for the institute (safeguards) of other areas of law.
Ključne besede: European Health Union, public health, European Data Space, health information system, regulatory framewor
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 423
Celotno besedilo (328,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...