| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
E-učna gradiva za predmet Spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole
Andreja Nekrep, Marko Marhl, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku so predstavljeni praktični vidiki uporabe e-učnega gradiva pri predmetu Spoznavanje okolja v 3. razredu osnovne šole. Doslej je bilo izdelanih več e-gradiv za uporabo v osnovnih in srednjih šolah, vendar malo kakovostnih e-gradiv za najzgodnejše obdobje osnovnega šolstva - prvo triletje, saj gre za zelo občutljivo, a hkrati izredno pomembno obdobje otrokovega razvoja, njegove vzgoje in izobraževanja, kjer je potrebno upoštevati razvojno stopnjo otrok, specifike otrokovega odnosa do učenja, pomembnost povezanosti učenja in igre, nivojsko organizacijo ter otrokovo dojemanje estetskih norm, vsebinsko pa paziti na veliko integriranost vsebin z upoštevanjem vsebinske in didaktične usmeritve učnega načrta. Gradivo, ki smo ga izdelali, vsebuje vse omenjene poudarke. E-gradiva kažejo prednosti v primerjavi s klasičnimi gradivi oz. učbeniki, saj pestrost multimedijskih (fotografije, ilustracije, animacije) in interaktivnih elementov omogoča aktivno vlogo učenca in nazornejšo predstavo, ki je na nižji stopnji primarnega izobraževanja še posebej pomembna.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, IKT, e-učna gradiva, spoznavanje okolja, osnovna šola
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2195; Prenosov: 106
URL Povezava na celotno besedilo

4.
5.
Perspektiva uvajanja e-izobraževanja v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev
Andreja Nekrep, Jožica Slana, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija je danes prisotna v vseh segmentih izobraževalnega sistema, v procesih poučevanja, učenja, raziskovanja, kakor tudi v podpornem sistemu organizacijske strukture institucije, sistemu njenega financiranja in upravljanja. V sklopu celovite sistemske prenove programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju smo z raziskavo želeli oceniti možnosti in perspektivo uvajanja e-izobraževalne oblike v programe izpopolnjevanj. Izsledki raziskave kažejo, da je najpomembnejša prednost uvajanja e-izobraževanja, kot jo zaznavajo anketirane osebe, prilagodljivost dinamike, časa in kraja študija oz. možnost samostojnega organiziranja časa in dela. Glede na sodoben način življenja je njihova odločitev pričakovana, saj pomeni večjo možnost za usklajevanje različnih življenjskih vlog. Vpeljava e-izobraževalne oblike je povezana z izpolnjenostjo objektivnih (opremljenost izobraževalnih institucij z računalniki, dostopnost do interneta, pogostnost uporabe interneta) in subjektivnih (pripravljenost za sodelovanje, nameni uporabe interneta) pogojev, ki kaže, da je opremljenost slovenskih šol s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in urejenostjo dostopa do interneta spodbudna, prav tako je zaznati motiviranost strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za sodelovanje v e-izobraževalnih oblikah.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, izobraževalni sistem, računalnik v izobraževanju, e-izobraževanje, strokovno spopolnjevanje, izobraževanje strokovnih delavcev, vseživljenjsko učenje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, računalniško opismenjevanje, profesionalni razvoj, učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Productivity and economic growth in the European Union
Andreja Nekrep, Sebastjan Strašek, Darja Boršič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper focuses on investment in research and development as a factor of labour productivity and economic growth. Our analysis confirms the link between expenditure for research and development (expressed in % of GDP) and labour productivity (expressed in the number of hours worked) based on selected data for EU Member States in the period 1995-2013. A causal link between variables of the concave parabola was confirmed, and the value of expenditure for research and development (2.85% of EU GDP) maximising productivity (per hour of work) was determined based on the examined data. In accordance with these findings, EU’s target of reaching 3% of GDP spent on research and development to be achieved by 2020 seems in support of reaching maximum productivity in the EU.
Ključne besede: investment in research and development, productivity, economic growth, correlation, panel analysis
Objavljeno: 03.05.2018; Ogledov: 354; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (852,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti v Evropski uniji
Andreja Nekrep, 2016, magistrsko delo

Opis: Desetletja gospodarskega zaostajanja Evropske unije (EU) za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Japonska, so v ospredje političnih in ekonomskih razprav v EU postavili vprašanje, kako povečati produktivnost in gospodarsko rast. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti. Skozi zgodovino ekonomske teorije najdemo več teoretičnih in empiričnih prispevkov različnih avtorjev, ki so proučevali povezanost vlaganj v raziskave in razvoj s produktivnostjo in gospodarsko rastjo. V skladu s tremi prevladujočimi smermi v sodobni teoriji rasti od sredine dvajsetega stoletja naprej smo v nalogi predstavili in izpeljali Solow-Swanov neoklasični model, ki pojasnjuje dolgoročno gospodarsko rast z eksogeno določenim tehnološkim napredkom. V skupini endogenih modelov gospodarske rasti, ki so poskušali tehnološki napredek endogenizirati, smo predstavili model učenja z delom in prelivanjem znanja, model z naraščajočo raznovrstnostjo proizvodov in model kakovostne lestvice. Stična točka predstavljenih modelov endogene rasti je, da pojmujejo novo znanje, ki se pojavlja v procesu proizvodnje preko učenja z delom, prelivanjem znanja, v procesu nastajanja novih tipov proizvodov, procesov, organizacije ipd. ali kakovostnih izboljšav le-teh, in je neločljivo povezano z dejavnostjo raziskav, razvoja in inovacij, kot pomemben dejavnik rasti produktivnosti oz. gospodarske rasti. Prispevki tretje usmeritve, ki smo jo predstavili v magistrski nalogi, za razliko od navedenih poudarjajo pomen neekonomskih dejavnikov za gospodarsko rast (npr. nova institucionalna ekonomika, koncept nacionalnih inovacijskih sistemov). Temelječ na predstavljenih teoretičnih izhodiščih EU namenja vlaganjem v raziskave in razvoj osrednje mesto v svojih ključnih strateških dokumentih. Cilj doseči vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP EU si je zastavila že v lizbonski strategiji v letu 2000 in ga kot osrednji cilj ohranila tudi v novi strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi Uniji inovacij. Vendar samo povečanje investicij v raziskave in razvoj še ne zagotavlja učinkovitosti raziskovalne dejavnosti. Pregled dosedanjega razvoja upravljanja raziskovalne dejavnosti od začetkov Evropske skupnosti v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli gospodarski in politični integracijski tokovi v Evropi, do danes, in pregled najpomembnejših strateških dokumentov, ki predvidevajo njen nadaljnji razvoj, je pokazal, da je vodenje skupne, učinkovite raziskovalne politike EU ključnega pomena za doseganje večje produktivnosti in gospodarske rasti. V tem okviru je EU dodelila posebno vlogo uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, notranjega trga znanja in raziskav, ki vključuje vsa relevantna področja raziskovalne politike EU od vzpostavitve učinkovitih in povezanih nacionalnih raziskovalnih sistemov, skupnega usmerjanja in izvajanja raziskav za reševanje ključnih izzivov evropske družbe, odprtega trga dela za raziskovalce, izgradnje raziskovalne infrastrukture evropskega pomena, prostega kroženja znanja in odprtega dostopa do znanstvenih spoznanj ter pospeševanja mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. V empiričnem delu naloge smo na izbranih podatkih za države članice EU v obdobju 1995-2013 potrdili povezanost izdatkov za raziskave in razvoj, izraženih v % BDP, s produktivnostjo, izraženo na uro opravljenega dela. Ugotovili smo povezanost med spremenljivkama oblike konkavne parabole ter na obravnavanih podatkih določili vrednost vlaganj v raziskave in razvoj (v % BDP) (2,85 % BDP EU), ki maksimizira produktivnost (na uro opravljenega dela). Ob tem se zdi cilj o vlaganjih v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP, ki si ga je zastavila EU s časovnico uresničitve do leta 2020, v podporo doseganju maksimalne ravni produktivnosti v EU.
Ključne besede: vlaganja v raziskave in razvoj, produktivnost, gospodarska rast, raziskovalna politika EU, Unija inovacij, Evropski raziskovalni prostor, okvirni programi EU
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 828; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici