| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ LASTNOSTI VLAKEN IZ PERUTNINSKEGA PERJA
Andreja Križanec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Perutninsko perje je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije, zato bo pomenil razvoj novih možnosti uporabe in predelave odpadnega perutninskega perja enega od najpomembnejših dosežkov te branže. Cilj diplomskega dela je bil raziskati lastnosti vlaken iz odpadnega perutninskega perja in ugotoviti na katerih področjih in za kakšne materiale/izdelke bi bila potencialno uporabna. Rezultati so pokazali, da je perutninsko preje po kemizmu zelo podobno volni. Osnovna razlika je v tem, da so reakcije v topilih in reagentih pri perju, zaradi kompaktnejše nadmolekulske strukture počasnejše in manj intenzivne kot pri volni. Perje pri standardni atmosferi navzema okrog 13 % manj vlage in po omakanju in centrifugiranju zadržuje okrog 12 % manj vode kot volna, ima nekoliko nižjo trdnost in je v povprečju mnogo tanjše od volne. Boljša odpornost na kemikalije in nabrekanje v vodi v primerjavi z volno, daje perju boljšo potencialno uporabnost za tehnične tekstilije in kompozite, kot so npr.: izolacijski in filtracijski materiali.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, volnena vlakna, higroskopičnost, kvalitativne analize
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

2.
Priprava in analiza filmov iz mešanic hitozana in keratina iz piščančjega perja
Andreja Križanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zato potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oz. razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov temelječih na petrokemičnih polimerih z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. Zaradi relativno nizkega povprečja molskih mas, imajo filmi iz čistega keratina slabše fizikalne lastnosti. Hitozan je polisaharid z dobro izraženimi protimikrobnimi lastnostmi. V zadnjih letih potekajo številne raziskave možnosti njegove uporabe pri razvoju funkcionalne embalaže. Cilj magistrske naloge je bil pripraviti filme iz mešanice hitozana in keratina iz perutninskega perja in jih analizirati ter ugotoviti področja potencialne uporabe (za različne materiale in izdelke). Rezultati analiz so pokazali, da imajo filmi iz mešanice hitozana in keratina ob dodatku glicerola antibakterijski učinek, so transparentni, trdnejši, fleksibilnejši in biorazgradljivi v primerjavi s filmi izdelanimi iz čistega keratina. Izboljšane lastnosti filmov izdelanih iz mešanic hitozana in keratina, odpirajo nove možnosti uporabe odpadnega perutninskega perja kot izhodnega vira keratina.
Ključne besede: Keratin iz piščančjega perja, hitozan, biopolimerni filmi, analizne metode, hidrofilnost/hidrofobnost.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1062; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

3.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlakna
Petra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1316; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici