1. Študija primera ugotavljanja bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov : magistrsko deloTadeja Prša, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ugotavljanje bralne kompetentnosti učencev 3. razreda s pomočjo bralnih testov. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili branje in dejavnike branja, ki vplivajo na uspešnost branja. Posebej smo predstavili bralno razumevanje in bralno pismenost. Osredotočili smo se na dimenzije ocenjevanja bralnih zmožnosti, ki vplivajo na branje in napovedujejo bralne zmožnosti učencev. Dotaknili smo se težav na področju branja ter predstavili, kako pomemben je pravilen pristop k branju v prvih letih vzgoje in izobraževanja. Za zmanjšanje šolske neuspešnosti sta ključnega pomena zgodnja obravnava in pomoč, zato smo opredelili različne možnosti pomoči učencem s težavami pri branju. Teoretična spoznanja so predstavljala temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrskega dela. Namen empiričnega dela je bil pri učencih 3. razreda osnovne šole, ki imajo težave pri branju, ugotoviti napredek v bralnih sposobnostih po izvajanju treninga razvijanja bralnih zmožnosti. Zanimalo nas je, kako vaje branja vplivajo na učence, ali bo razumevanje prebranega besedila pri učencih na koncu šolskega leta večje, kakor na začetku šolskega leta. Na podlagi testiranja smo želeli ugotoviti, ali bodo učenci ob ponovnem preverjanju razumevanja besedila napredovali. S pomočjo primerjave začetnega in končnega testiranja smo potrdili, da trening razvijanja bralne zmožnosti pomembno vpliva na tiho branje, kakovost glasnega branja, razumevanje prebranega, fonološko zavedanje in motivacijo za branje.
Ključne besede: bralna pismenost, bralno razumevanje, razvoj bralnih sposobnosti, težave na področju branja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,66 MB) |
2. Environmental responsibility and communication in selected companies in the Podravska statistical regionZala Virant, Janez Osojnik, Andreja Kozmus, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: The paper presents best practices pursued by eight companies from the Podravska statistical region selected because they promote green transition in this society. In the theoretical section, the article presents environmental responsibility as part of corporate social responsibility and deals with the type of communication needed to address and motivate people to implement the EU Green Deal goals. The empirical section analyses eight semi-structured interviews with representatives from selected companies in the Podravska statistical region. The results highlight long-term efforts to raise public awareness about the environmental crisis (without major visible effects), financial aid as the main motivation factor to implement green practices, shortage of specific training courses in communication, and the need for locally focused training.
Ključne besede: environmental responsibility, sustainability, sustainable organisational practices, green motives, communication, Podravska statistical region
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
3. Pogled pedagoških delavcev na tatuje v obmestnih osnovnih šolah v podravski regiji : magistrsko deloTanja Škofič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšna stališča imajo pedagoški delavci glede tatujev v svojem poklicu ter kako tatuji vplivajo na odnose in sodelovanja s sodelavci in drugimi udeleženci službenih odnosov. Prav posebno pozornost smo namenili tudi pojavu tatujev med zaposlitvenim pogovorom ter pedagoškim delom. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na same tatuje. Osredinili smo se na najstarejši poznan primer tatujev, kako se zgodovina tetoviranja po celinah razlikuje in kakšna je vloga tatujev v današnji družbi. Nato smo se usmerili še v stališča, stereotipe, predsodke in tabuje o tatujih, saj še v današnjem času niso povsem sprejeti. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične kvalitativne metode, delno strukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili na priložnostnem vzorcu, z 20 učitelji ter 6 ravnatelji v podravski regiji, ugotavljali, koliko pozornosti ravnatelji posvečajo prisotnosti tatujev med zaposlenimi, kako zaposleni v vzgoji in izobraževanju sprejemajo svoje tatuje. Ugotovili smo, da učitelji s tatuji v službi zaradi tega nimajo večjih težav, te se lahko pojavijo v fazi zaposlovanja. Raziskava kaže, da tatuji ne vplivajo na odnose med sodelavci niti ne vplivajo na odnose z učenci in s starši. Učitelji s tatuji imajo pozitivne izkušnje pri delu z učenci, saj lahko tatuje izkoristijo kot temo za pogovor o strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
Ključne besede: tatuji, šolstvo, učitelji, starši, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. Teachers’ perception of environmental crisis in selected Slovenian regionsAndreja Kozmus, Mateja Pšunder, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Attention to the environmental agenda in Slovenia is growing in line with perceived environmental changes and is also being translated into school practice. Teachers are particularly important in educating about and raising awareness of the environmental crisis among young people. Within the framework of the ZELEN.KOM project, among other activities and with multiple respondents, we have identified 204 sets of perceptions of the environmental crisis among teachers, including their concerns about it, and the extent to which they are willing to be educated about it. We were interested in the differences between teachers according to individual variables (gender, age, place of residence and level of education). We found that teachers recognise and are very concerned about environmental issues in Slovenia; overall, there are no significant differences in their responses to the individual variables. In future it would be worthwhile to explore the transition from teachers’ declared views on the environmental crisis to their active, sustainable action.
Ključne besede: education, environmental crisis, sustainability, teachers' perceptions, teachers' education
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (451,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Priseljenci v Sloveniji : aplikacija za začetno učenje slovenskega jezika za priseljence iz hrvaškega govornega okoljaMaggie Martina Kodba, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija, zaradi svojega geografskega položaja, predstavlja stičišče zahodne in vzhodne Evrope, kar povzroča vedno večji priliv priseljencev, še posebej iz držav nekdanje Jugoslavije. Z mešanjem južnoslovanskih jezikov, religij, kultur in balkanskih običajev slovenska družba postaja vedno bolj kulturno obarvana. Neznanje jezika priseljencem pogosto povzroča težave v komunikaciji. Napačno je prepričanje, da materni jezik priseljencev zaradi podobnosti z južnoslovanskimi jeziki olajša učenje slovenščine. Prav podobnost med slovenščino in drugimi južnoslovanskimi jeziki priseljence pogosto zmede in vodi do jezikovnih napak. Da bi priseljencem olajšali proces učenja jezika in jih hkrati opozorili na najpogostejše jezikovne napake, smo na podlagi lastne priseljenske izkušnje izdelali jezikovno aplikacijo Slovify za učenje slovenščine za priseljence iz hrvaškega govornega okolja. Glavna ideja je bila, da uporabniki ob učenju slovenščine odkrivajo posebnosti slovenske družbe in kulture, usvajajo komunikacijske obrazce ter razumejo razlike in podobnosti med slovenščino in hrvaščino. Aplikacija zajema 10 tematskih sklopov in je popolnoma brezplačna ter dostopna vsem, ki so motivirani za učenje slovenščine. Med izdelavo aplikacije so bili upoštevani standardi znanja za učenje slovenščine na vstopni ravni (A1). Čeprav aplikacija Slovify omogoča učenje slovenskega jezika uporabnikom iz hrvaškega govornega okolja, je primerna tudi za priseljence iz ostalih držav nekdanje Jugoslavije, ki jim hrvaški jezik ni tuj.
Ključne besede: priseljenci, aplikacija, slovenščina, vstopna raven, učenje jezika
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (18,77 MB) |
6. Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem : magistrsko deloTjaša Lah, 2024, magistrsko delo Opis: Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami predstavlja kompleksen in spregledan pojav v sodobni družbi, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za razumevanje dinamike moči in vpliva, ki oblikujejo socialne lestvice. Namen magistrskega dela je bil pridobiti globlji vpogled v problematiko stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo, oblike, vzroke in posledice stigmatizacije, raziskali različne podskupine otrok s posebnimi potrebami in pristope k preventivi, preprečevanju in obvladovanju stigmatizacije v vzgojno izobraževalnih sistemih. V empiričnem delu smo na populaciji 120 osmošolcev iz osmih šol na Kozjanskem raziskali stališča, mnenja in obnašanja do svojih vrstnikov s posebnimi potrebami. Analiza rezultatov je potrdila prisotnost stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. Ugotovili smo, da se stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem pojavlja v različnih oblikah, vključno s socialnim izključevanjem. Osmošolci imajo do otrok s posebnimi potrebami različna mnenja in stališča, predvsem da so nepredvidljivi, da ne obvladujejo svojega vedenja in da so nesamostojni. Statistično pomembnih razlik med izbranimi podskupinami otrok (gibalno ovirani učenci, učenci s čustveno vedenjskimi motnjami in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja) nismo zasledili. Statistično pomembne razlike glede na spol osmošolcev so redko prisotne.
Ključne besede: stigmatizacija, otroci s posebnimi potrebami, zaznamovanost, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 7; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Ocena mobilnih izvajalcev dodatne strokovne pomoči glede izvajanja prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami v redni osnovni šoli : magistrsko deloMartin Pobežin, 2024, magistrsko delo Opis: Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako mobilni izvajalci dodatne strokovne pomoči ocenjujejo upoštevanje in izvajanje prilagoditev s strani strokovnih delavcev na rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu smo razvili temeljit pregled možnih prilagoditev za različne skupine otrok s posebnimi potrebami, predstavili možne ovire pri izpolnjevanju potrebnih prilagoditev ter razložili vlogo posameznih šolskih strokovnih delavcev, staršev in otrok. V sklopu empiričnega dela smo opravili kvalitativno raziskavo na podlagi intervjujev z devetimi mobilnimi izvajalci dodatne strokovne pomoči, ki delujejo na dvanajstih različnih šolah. Ugotovljeno je bilo, da so prostorske prilagoditve in prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja v večinski meri upoštevane. Za sledenje kurikularnim in didaktičnim prilagoditvam učiteljem pogosto primanjkuje znanja, ovira jih tudi preobremenjenost. Največje skrbi vzbuja visoka osredotočenost na učni uspeh in nizka pozornost socialnim prilagoditvam na drugi strani. Namreč, učitelji so manj pozorni na počutje otrok s posebnimi potrebami, prav tako v nizki meri spodbujajo medvrstniške odnose. Zaznali smo redno sodelovanje ožjih članov strokovne skupine in tudi vključenost staršev, ki pa se na žalost pogosto postavijo v pasivno vlogo. Vprašani izražajo višje upoštevanje prilagoditev pri razrednih učiteljih kot pa pri predmetnih. Identificirane so predvsem potrebe po manjših oddelkih, več kadra in dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Ključne besede: posebne potrebe, prilagoditve, učitelji, dodatna strokovna pomoč, individualizirani program
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 226; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,47 MB) |
8. Vključevanje ukrajinskih učencev v slovenske osnovne šole : magistrsko deloSara Legat, 2024, magistrsko delo Opis: Vojna v Ukrajini je povzročila preseljevanje ukrajinskega prebivalstva iz države. Šole po Evropi, pa tudi drugod po svetu so se začele pripravljati na sprejem ukrajinskih beguncev. Vojni begunci so še posebej ranljiva populacija, zato potrebujejo še več podpore in občutka varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo, kako je potekalo vključevanje ukrajinskih begunskih učencev v slovenske osnovne šole.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev temeljnih pojmov, kot so begunci, priseljenci, migranti, multikulturalizem in interkulturalizem. Predstavili smo dostopne podatke o ukrajinskih učencih v Evropi. Opisali smo integracijo in inkluzijo ter primerjali slovenski in ukrajinski osnovnošolski sistem. Osredotočili smo se tudi na vključevanje in izobraževanje učencev priseljencev v Sloveniji.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate kvalitativne raziskave. Podatke smo zbirali s pomočjo intervjujev, v katerih je sodelovalo devet učiteljic in enajst svetovalnih delavk iz osnovnih šol v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako je potekala priprava na vključevanje in kakšna je bila pri tem vloga šole kot celote, učiteljic in svetovalnih delavk. Rezultati raziskave so pokazali, da je vključevanje ukrajinskih učencev v večini primerov potekalo brez večjih težav. Pomembno se nam zdi izpostaviti, da šole večinoma niso imele posebnih priprav na vključitev. Strokovne delavke se zavedajo pomena zagotavljanja inkluzivnega in spodbudnega okolja ter svoje vloge pri nudenju podpore ukrajinskim učencem.
Ključne besede: vključevanje, ukrajinski učenci, učitelji, svetovalni delavci, spodbudno okolje
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 324; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,75 MB) |
9. Doživljanje sprememb na področju učne motivacije in počutja pri študentih v času študija na daljavo : magistrsko deloAnastasija Pongračič, 2023, magistrsko delo Opis: Kot večina učečih se v Sloveniji, so se tudi študenti v šolskih letih 2020/21 in 2021/22 prvič srečali s šolanjem na daljavo, pri čemer so nehote spoznali drugačen način učenja in usvajanja znanja, a hkrati so se spopadali s prej nepoznanimi spremembami na področju učne motivacije, počutja in doživljanja študijskega procesa. Skozi svoje magistrsko delo sem želela izvedeti, kako je šolanje na daljavo vplivalo na različne vidike študijskega procesa in življenja študentov, kakšne posledice je tak način šolanja pustil na področju učne motivacije in počutja ter katere pozitivne vidike je bilo moč zaznati in jih je možno implicirati na sedanje ter prihodnje oblike šolanja. V teoretičnem delu smo obravnavali stališča različnih avtorjev glede motivacije in njenih podvrst; učenja na daljavo ter doživljanja in izolacije. V empiričnem delu smo analizirali motivacijo učečih se med šolanjem na daljavo ter vzroke za spremembe na področju doživljanja, izolacije, motivacije in učenja. Ugotovili smo, da večini anketiranih študentov šolanje na daljavo ni predstavljala večje težave in so ga v splošnem dojemali kot dobrega, saj je bila znotraj fakultet vzpostavljena zelo dobra struktura poučevanja, hkrati pa so bili tudi profesorji dostopni in odzivni. Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti, pri čemer so bile prednosti izražene v večjem obsegu. Študentom je ugajala večja količina prostega časa, kot negativno pa so dojemali pomanjkanje socialnih interakcij tako z vrstniki kot tudi s profesorji. Raven učne motivacije se je med posamezniki razlikovala: nekateri so izolacijo od šolanja v živo dojemali negativno, kar je vplivalo na znižanje ućne motivacije in tudi na druge vidike spremljanja učnega procesa na daljavo, pri posameznikih, ki do šolanja na daljavo niso čutili zadržkov ali jih je slednje celo ugajalo, pa je motivacija ostala enaka ali se je povečala v primerjavi s šolanjem v živo.
Ključne besede: Učna motivacija, študenti, šolanje na daljavo, počutje.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,09 MB) |
10. Igra in učenje predšolskih otrok v času zaprtja vrtcev zaradi epidemije covid-19 z vidika staršev iz bosne in hercegovine in slovenije : magistrsko deloMersiha Omeragić, 2023, magistrsko delo Opis: Igra je temeljna dejavnost vsakega otroka. Poleg tega, da je glavno sredstvo zabave, ima od samega začetka otrokovega življenja tudi zelo pomembno vlogo. Otrok skozi igro spoznava svet okoli sebe, predvsem pa igra prispeva k otrokovemu razvoju na vseh področjih: motoričnih veščin, kognicije, govora, čustvenega in socialnega razvoja, ustvarjalnosti, domišljije, reševanja konfliktov itd. Vsa razvojna področja so pomembna, poleg bioloških in dednih dejavnikov pa nanje močno vpliva tudi otrokovo okolje, predvsem starši in vzgojitelji. Ti morajo otroku zagotoviti dovolj časa za igro, ustrezno opremljene prostore in igrače, ki bodo pozitivno vplivale na otrokov razvoj.
V magistrskem delu nas je zanimala primerjava ocen 187 staršev iz treh vrtcev v Sloveniji in treh vrtcev v Bosni in Hercegovini glede tega, kako so organizirali skrb za varstvo otroka v času zaprtja vrtcev zaradi pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je v času zaprtja vrtcev na otroke pazilo pomembno več žensk v primerjavi z moškimi. V Bosni in Hercegovini so na veliko večino otrok pazili stari starši, medtem ko so v Sloveniji varstvo otrok organizirali v okviru jedrne družine. Nismo ugotovili pomembnih razlik v času, ki so ga starši posvetili igri z otrokom, in igrah, ki so se jih igrali z njimi, glede na državo. So se pa slovenski starši s svojim otrokom največ igrali v stanovanju in v naravi, starši iz Bosne in Hercegovine pa v parkih. Starši iz Slovenije so statistično pomembno krajši čas dovolili otroku, da se je igral z mobilnim telefonom, v primerjavi s starši iz Bosne iz Hercegovine, pomembno pa se razlikujejo tudi vrste aktivnosti, ki so jih otroci lahko izvajali na telefonu, glede na državo. 71,1 % staršev je bilo zaskrbljenih glede vzgoje otrok doma in so po ponovnem odprtju vrtcev bolj cenili delo vzgojiteljic, 86,6 % staršev pa ob ponovni vrnitvi otrok v vrtce pri njih ni opazilo negativnih posledic zaprtja vrtcev. Iz podatkov ne moremo posploševati na celotno populacijo staršev v Sloveniji in Bosni in Hercegovini, saj je bil vzorec priložnostni.
Ključne besede: igra in učenje predšolskih otrok, zaprtje vrtcev, vpliv epidemije covida-19
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,80 MB) |
