1. Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji : magistrsko deloNatalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Prenova sistema ravnanja z embalažo za pijačo v SlovenijoAndreja Kavaš, 2014, magistrsko delo/naloga Opis: Družba se danes srečuje z različnimi vprašanji s področja varovanja okolja in ravnanja z odpadki, saj le-ti predstavljajo veliko okoljsko grožnjo. Čeprav je Slovenija majhna država, se srečuje z velikimi problemi na področju ravnanja z odpadki. Problemi se začnejo pri razlikah v ravnanju z odpadki med samimi občinami. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je zadolženo za primerno pravno podlago sistema ravnanja z odpadki ter ključnih akterjev v sistemu.
Namen je preoblikovati zdajšnji sistem povratne embalaže za pijačo, ki predstavlja velik delež komunalnih odpadkov iz gospodinjstev. Danes je osnovni sistem odpadne embalaže za pijačo vključen v sistem ločenega zbiranja gospodinjskih odpadkov, kjer so vsi materiali embalaže za pijačo združeni v eno – mešano embalažo. Po sortiranju v gospodinjstvu embalažo čaka še eno sortiranje v sortirnih centrih min še le nato jih prevzamejo Družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). DROE nadaljujejo s sistemom reciklaže oziroma pravilnega ravnanja z odpadno embalažo. Izjema je tista embalaža v povratnem sistemu, za katerega proizvajalec sam poskrbi primeren reverzni obtok embalaže.
Da dosežemo zmanjšanje odpadne embalaže, moramo za to poskrbeti že na izvoru. Sistem, ki ga želimo predstaviti, je kombinacija ravnanja z odpadki ter kavcijskega sistem za pijačo. Kot paralelni sistem bi pomenilo optimalno ravnanje z odpadno embalažo za pijačo. S spletnim vprašalnikom smo prišli do podatkov, da se Slovenci zavedajo problematike kopičenja embalaže ter podpirajo optimiziran sistem sistema za ravnanje z embalažo za pijačo.
Ključne besede: ravnanje z odpadki, odpadna embalaža, ravnanje z embalažo, kavcija, ločevanje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 17.11.2014; Ogledov: 1443; Prenosov: 112
Celotno besedilo (9,92 MB) |
3. Projektni management in timsko delo "Biti dober projektni vodja" : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemovAndreja Kavaš, 2009, diplomsko delo Ključne besede: projektni management, timsko delo, projektna organizacija, morfološka matrika, 635 metoda, viharjenje možganov, motiviranost, nagrade
Objavljeno v DKUM: 18.01.2010; Ogledov: 5077; Prenosov: 848
Celotno besedilo (1,38 MB) |
