| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 146
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANALIZA VPLIVA VSEBNOSTI VITAMINA C NA KVALITETO MOKE
Jasmina Filipič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti vitamina C na kvaliteto moke. V prvi fazi smo pri predhodno določenih optimalnih procesnih pogojih eksperimente izvajali s farinografom, ki je aparat za določanje upora testa. V drugi fazi raziskav smo pri optimalnih procesnih pogojih beležili z ekstenzogramom časovno spreminjanje pomembnih parametrov pri procesu vzhajanja testa.
Ključne besede: Pšenična moka, gluten, vitamin C
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2084; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

4.
ŠTUDIJA PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE NERJAVNEGA JEKLA "1.4057" z različnimi inhibitorji
Ina Vogel, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo korozijsko obnašanje nerjavnega jekla W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L, ob dodatkih inhibitorjev različnih koncentracij. Uporabili smo štiri različne inhibitorje (Na3PO4, NaNO2, Na2O7Si3, Na2B4O7) in kombinacijo dveh (NaNO2/Na2B4O7). Poskuse smo opravili z gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije in učinkovitost inhibitorjev. Opravili smo tudi elektrokemijske meritve, ob dodatku inhibitorja NaNO2 različnih koncentracij. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se z večanjem ustrezne koncentracije inhibitorja, zmanjša korozijski proces izbranega jekla.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2443; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
EKSPERIMENTALNO DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE KEFIRNIH ZRN S STATISTIČNO METODO
Aleksander Rauter, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni potek določanja optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo kefirnih zrn in določitev prispevka posameznih procesnih parametrov pri optimalnih rastnih pogojih za kefirna zrna. Vse poizkuse smo opravljali v laboratorijskem šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1e). Sledeč strokovni literaturi smo za optimizacijske parametre izbrali temperaturo rastnega medija, masno koncentracijo glukoze in kvasa, ter vrtilno frekvenco mešala. S pomočjo Taguchi-jeve metode smo načrtovali parcialni faktorialni eksperiment z navedenimi optimizacijskimi kriteriji. Vsak poizkus je potekal 24 ur. Eksperimentalne rezultate smo obdelali z analizo variance, s katero smo pri idealnih rastnih pogojih kefirnih zrn določili prispevek posameznih optimizacijskih kriterijev. V drugem delu eksperimentalnega dela smo preverili še vpliv različnih vrst kravjega mleka na prirast kefirnih zrn pri zgoraj določenih optimalnih pogojih. V strokovni literaturi smo glede tega zasledili le študije odvisnosti prirastka kefirnih zrn od vsebnosti mlečnih maščob. Rezultatov teh ugotovitev z našimi eksperimenti nismo mogli potrditi.
Ključne besede: kefir, kefirno zrno, optimiranje rasti, Taguchi-jeva metoda, procesni parametri
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2217; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA OBRATOVANJA KEMIJSKEGA IN ENCIMSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM
Tadej Lešer, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uspešno načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati enačbo proizvodnosti želene reakcije, kot tudi odvisnost različnih spremenljivk na njeno obnašanje. Študije kinetike reakcij izvajamo v laboratororijskem merilu, katerih rezultate kasneje uporabimo pri dimenzioniranju reaktorja, kot tudi povečavo (scale—up) na večje sisteme. Velikokrat obstaja več reaktorskih sistemov za dosego enakega produkta, zato hočemo izmed njih najti tistega, ki nam daje najboljše rezultate oz. največjo proizvodnost. Da pa lahko ugotovimo, kateri izmed njih je najboljši, naredimo med njimi primerjavo t.i. primerjalno analizo. V okviru diplomskega dela smo študirali reakcijo hidrolize saharoze v kemijskem in biokemijskem reaktorju z nasutjem. Pri kemijskem reaktorju smo uporabili dve velikosti delcev katalizatorja, ki sta znašali, d = 860 µm in d = 303 µm. Osrednji cilj je bil določitev primernejšega sistema za omenjeno reakcijo, kot tudi opredelitev ustreznih kinetičnih parametrov, kot so aktivacijska energija, red reakcije, faktor učunkovitosti, itd. ter na koncu zapisati ustrezno enačbo proizvodnosti. To smo dosegli s preučevanjem poteka reakcije pri različnih pogojih obratovanja, tako, da smo spreminjali obratovalno temperaturo ter napajalni volumski pretok skozi reaktor. Ugotovili smo, da je reakcija hidrolize saharoze preko kemijskega katalizatorja, reakcija prvega reda, ki ima dokaj visoko aktivacijsko energijo (Ea = (67—74) kJ/mol). Proizvodnost reakcije je odvisna od velikosti delcev katalizatorja in je pri manjših delcih večja, kar smo dokazali tudi s izračunom faktorja učinkovitosti. Biokemijski katalizator je pokazal dobro ujemanje z Michaelis—Mentenovo kinetiko, medtem ko sta znašali vrednosti aktivacijske energije, Ea = 19,5 kJ/mol in Michaelis—Mentenove konstante KM = 2,1 mmol/L. V primerjavi med kemijskim in biokemijskim reaktorjem smo ugotovili, da ima kemijski katalizator z velikostjo delcev, d = 303 µm najboljše stopnje presnov, medtem ko je presnova encima, pri njegovi optimalni temperaturi ( = 55 °C) in najboljšem uporabljenem pretoku (qv = 6 mL/min), za 25 % manjša. Kemijski katalizator ima tudi stalilnejše obratovanje, nižjo ceno na uporabljeno enoto ter daljšo življensko dobo. Zato smo za dano reakcijo predlagali uporabo kemijskega katalizatorja.
Ključne besede: reaktor z nasutjem, saharoza, enačba proizvodnosti, katalizator, kinetika reakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2175; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (793,92 KB)

7.
SINTEZA UREAFORMALDEHIDNE SMOLE - DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KVALITETO PRODUKTA
Doris Posavec, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvajalci ivernih ter drugih plošč se ves čas soočajo z novimi izzivi. Izboljšati je namreč potrebno kakovost proizvodov, tako se dovoljena vsebnost emisijskega formaldehida v smolah znižuje, saj je le—ta zdravju škodljiv. Razvoj smol gre v tej smeri. Dovoljeno vsebnost emisijskega formaldehida določajo emisijski razredi. Trenutno sta v veljavi emisijski razred E—1 in ½ E—1. E—1 dovoljuje maksimalno 8 mg prostega formaldehida na 100 g plošče in povprečno 6,5 mg polletno. ½ E—1 dovoljuje 4 mg formaldehida na 100 g plošče. V diplomskem delu smo določili najpomembnejše parametre in njihove vrednosti, ki bi zagotavljali nespremenjeno kvaliteto smole. Spremljali smo obstojnost in reaktivnost smol ter določili najprimernejši zadrževalni čas. Raziskali smo, ali ima staranje predkondenzata vpliv na čase želiranja in vsebnost prostega formaldehida, ki sta za nas najpomembnejša parametra. Prav tako smo raziskali vpliv staranja smole. V ta namen smo kondenzirali smolo pri dveh različnih zadrževalnih časih in sicer pri 55 in skrajšanem 45 minutnem zadrževalnem času.
Ključne besede: ureaformaldehidne smole, obstojnost, emisija prostega formaldehida, zadrževalni čas.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1861; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (592,04 KB)

8.
AROMATIČNE KOMPONENTE IN EKSTRACELULARNI EKSOPOLISAHARIDI V FERMENTIRANEM MLEČNEM NAPITKU
Marjetka Gajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek V prvem delu raziskav smo določali optimalno temperaturo fermentacije mleka s kefirnimi zrni, pri kateri dosežemo največjo koncentracijo etanola. Določili smo tudi kinetični model (Gompertzova funkcija), ki najbolje opiše zvezo med hitrostjo rasti mikroorganizmov in koncentracijo etanola. Poskuse smo izvajali v šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1) pri predhodno določenih pogojih (začetna masna koncentracija zrn, vrtilna frekvenca mešala). V nadaljevanju smo iskali režim mešanja, s katerim dosežemo maksimalno koncentracijo etanola. Izvajali smo 24-urne eksperimente. Pri optimalnih procesnih pogojih smo v drugi fazi raziskav spremljali vpliv trajanja fermentacije na vsebnost kefirana v kefirnih zrnih. Razvili smo modificirano metodo izolacije kefirana iz kefirnih zrn. Ugotovili smo, da se z daljšanjem fermentacijskega časa vsebnost kefirana v kefirnih zrnih povečuje.
Ključne besede: kefirna zrna, mikroorganizmi, kinetični parametri, kefiran
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2063; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Ključne besede: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2521; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
OPTIMIRANJE PROCESNIH PARAMETROV IN SESTAVE FERMENTACIJSKEGA MEDIJA ZA PROIZVODNJO KEFIRANA IZ NARAVNIH KEFIRNIH ZRN
Tanja Pivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek določanja optimalnih procesnih parametrov in sestave fermentacijskega medija za proizvodnjo kefirana iz naravnih kefirnih zrn. Vse eksperimente smo opravljali v laboratorijskem šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1). Eksperimentalni del diplomske naloge je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo preučevali vpliv temperature fermentacije in vrtilne frekvence mešala oz. režima mešanja na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Izvajali smo 24-urne fermentacije. Vrednosti procesnih parametrov, pri katerih smo dobili najvišji donos kefirana, smo uporabili v drugem delu eksperimentalnega dela, v katerem smo optimirali sestavo fermentacijskega medija. Pri tem smo preučili vpliv različnih vrst rastnih dodatkov (sladkorjev, dušikovih spojin in vitaminov) na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Uspešno smo povišali proizvodnjo kefirana z optimiranjem procesnih parametrov in dodatkom sladkorjev, medtem ko smo bili pri preučevanju vpliva dušikovih spojin in vitaminov na proizvodnjo kefirana manj uspešni.
Ključne besede: kefiran, kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, fermentacijski medij
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 1978; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici