| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 35 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
MOŽNOST UVELJAVITVE NEOBVEZNE NAVEDBE KAKOVOSTI "GORSKI PROIZVOD" V OBČINI LAŠKO
Nataša Zalokar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Evropski parlament je leta 2012 sprejel in potrdil novo uredbo, ki se nanaša na pogoje rabe nove sheme kakovosti za prehranske izdelke, pridelane in predelane v gorskem območju, pod imenom »gorski proizvod«. Uredba je bila dopolnjena z delegiranim aktom glede specifičnih pogojev uporabe neobvezne navedbe kakovosti in dokončno potrjena julija 2014. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali živinorejske kmetije v občini Laško izpolnjujejo pogoje, potrebne za uveljavitev sheme kakovosti z imenom »gorski proizvod«, kakšna je možnost uveljavitve omenjene sheme in kakšna je splošna percepcija pridelovalcev obravnavanega območja o shemi »gorski proizvod«. Uporabljena metoda je bil nestandardiziran anketni vprašalnik, sestavljen na osnovi predhodne analize obravnavanega območja, pregleda dosedanjih študij in znanstvenoraziskovalnih objav. Z anketo pridobljene podatke smo deskriptivno statistično obdelali s programom SPSS. Izračunali smo osnovne statistične parametre, pridobljene rezultate smo opisno ovrednotili. Rezultati analize so pokazali, da ne glede na predhodno postavljeno hipotezo, da bo večina kmetij zadostila vsem zahtevanim pogojem označbe, več kot pol analiziranih kmetij obravnavanega območja tem pogojem ne more zadostiti. Prav tako smo pri pridelovalcih ugotovili slabo poznavanje označb kakovosti in trenutno še dokaj nizko zainteresiranost za uporabo označbe »gorski proizvod«.
Ključne besede: gorske kmetije, označbe kakovosti, »gorski proizvod«
Objavljeno: 01.03.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

32.
Ocena trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013
Matej Bedrač, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen model za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v Sloveniji v obdobju 2000-2013. Prvi cilj magistrskega dela predstavlja oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva v ciljih kmetijske politike, ki temelji na uporabi standardnih evalvacijskih metod za vrednotenje agrarno političnih dokumentov. Drugi cilj magistrskega dela je posodobitev modela za oceno trajnostnega kmetijstva z uporabo sestavljenega Indeksa trajnostne naravnanosti kmetijstva. Model je opredeljen na treh ravneh. Trije temeljni vidiki trajnosti (ekonomski, okoljski in družbeni), predstavljajo prvo raven trajnosti. Na drugi ravni je opredeljenih devet parametrov trajnosti, ki so bili uporabljeni pri oceni trajnostne naravnanosti v ciljih kmetijske politike. Na tretji ravni je opredeljeno 34 kazalcev Ker posamezni kazalec različno prispeva k skupni oceni trajnostne naravnanosti so z uporabo AHP metode določene uteži na ravni posameznih parametrov in vidikov trajnosti. Vsi kazalci so z metodo standardizacije pretvorjeni v brez enotsko skalo in predstavljajo osnovo za oceno trajnostne naravnanosti kmetijstva na ravni posameznih parametrov in vidikov, iz katerih je v zadnjem koraku izračunana ocena za celotno kmetijstvo.
Ključne besede: Trajnostno kmetijstvo, Kmetijska politika, Kazalci, Indeks trajnostne naravnanosti kmetijstva
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 530; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

33.
PRIMERJAVA SOCIO - EKONOMSKE STRUKTURE IN OCENE DOHODKA NA GORSKO-HRIBOVSKIH KMETIJAH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE MED LETOMA 2004 IN 2016
Nežka Voler, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava temelji na raziskovalnem projektu z naslovom »Moţnosti spodbujanja konkurenčnosti kmetij v hribovskih območjih SV Slovenije z aktiviranjem zaraščenih površin«, kjer so se na podlagi predhodno pripravljenega anketnega vprašalnika in obdelave podatkov definirali socio-ekonomski tipi kmetij na gorskohribovskih območjih SV Slovenije. Pridobivanje vhodnih podatkov na osnovi anketnega vprašalnika je potekalo v dveh časovnih razdobjih, in sicer med letoma 2004 in 2016, na vzorcu 147 kmetij v 22 občinah obravnavanega območja v prvem in na vzorcu 35 kmetij v občini Črna na Koroškem v drugem primerjalnem obdobju. Osrednja metoda pridobivanja vhodnih podatkov na terenu je anketiranje, dopolnjeno z metodo intervjuvanja. Za oceno dohodka na modelnih kmetijah so bile uporabljene kalkulacije pokritja. Izvedena je bila primerjalna analiza rezultatov med dvema obdobjema popisa proučevanih kmetij. Ocena dohodka na modelnih kmetijah je v obeh obdobjih pokazala negativno vrednost. Ocena dohodka v letu 2004 in 2016 je pokazala negativno vrednost dohodka modelnih kmetij, ne glede na njihov socio-ekonomski tip in način kmetovanja. V proučevanem območju prevladujejo v prvem obdobju mešane (63; 43 %) in konvencionalne (102; 69 %), v drugem pa čiste (16; 46 %) in konvencionalne (18; 51%) kmetije. Primerjalna analiza med obema obdobjema zazna manjše ekonomsko značilne razlike med kmetijami glede na različen socioekonomski tip.
Ključne besede: gorsko- hribovske kmetije, severovzhodna Slovenija, kalkulacija pokritja, dohodek, socio-ekonomska struktura
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 621; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

34.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1213; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

35.
Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini
Tjaša Grobelnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo, da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib. Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.
Ključne besede: sladkovodno ribogojstvo, ribogojnica, ribji proizvodi, prodajna pot
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 171; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici