1. Strategies for managing time and costs in speech corpus creation : insights from the Slovenian ARTUR corpusDarinka Verdonik, Andreja Bizjak, Andrej Žgank, Mirjam Sepesy Maučec, Mitja Trojar, Jerneja Žganec Gros, Marko Bajec, Iztok Lebar Bajec, Simon Dobrišek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Parliamentary debates represent an essential part of democratic discourse and provide insights into various socio-demographic and linguistic phenomena - parliamentary corpora, which contain transcripts of parliamentary debates and extensive metadata, are an important resource for parliamentary discourse analysis and other research areas. This paper presents the Slovenian parliamentary corpus siParl, the latest version of which contains transcripts of plenary sessions and other legislative bodies of the Assembly of the Republic of Slovenia from 1990 to 2022, comprising more than 1 million speeches and 210 million words. We outline the development history of the corpus and also mention other initiatives that have been influenced by siParl (such as the Parla-CLARIN encoding and the ParlaMint corpora of European parliaments), present the corpus creation process, ranging from the initial data collection to the structural development and encoding of the corpus, and given the growing influence of the ParlaMint corpora, compare siParl with the Slovenian ParlaMint-SI corpus. Finally, we discuss updates for the next version as well as the long-term development and enrichment of the siParl corpus.
Ključne besede: recording speech, transcribing speech, transcription guidelines, Less-resourced language
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Navodila za snemanje za portal Govorjena slovenščinaDarinka Verdonik, Andreja Bizjak, Gregor Donaj, Boštjan Makarovič, Cristina Contero Almagro, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: portal Govorjena slovenščina, snemanje govora
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (307,37 KB) |
3. |
4. Izbor povedi za govorno bazo Artur v projektu Razvoj slovenščine v digitalnem okolju : projektno poročilo DS2-2.1.1Jerneja Žganec Gros, Boštjan Vesnicer, Aleš Mihelič, Mitja Trojar, Simon Dobrišek, Andreja Bizjak, Darinka Verdonik, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: govorna baza Artur, projekt RSDO
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 14
Celotno besedilo (374,74 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Nadomestno materinstvo in možnost istospolnih partnerjev na ta način postati staršiAndreja Bizjak, 2016, diplomsko delo Opis: Humana reprodukcija – razmnoževanje človeka – je proces, pri katerem združitev ženske in moške gamete omogoči razvoj novega organizma. Rodnost v Sloveniji pada, kot tudi v drugih razvijajočih deželah – pari imajo težave z neplodnostjo. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) to pomeni nezmožnost imeti otroka. Par velja za neplodnega, če po dveh letih rednih spolnih odnosov brez kontracepcije ženska ni postala noseča in ni nobenega drugega razloga za neplodnost.
V Sloveniji je neplodnih 10 do 15 odstotkov parov, zato je zdravljenje le-te pomemben del javnega zdravstva. Tako zaradi težav z zanositvijo poišče medicinsko pomoč vedno več parov (okoli 1000 na leto).
V družbi se porajajo vprašanja, kako oziroma na kakšne načine se bo pomagalo ženskam in moškim pri zdravljenju neplodnosti, kdo bo upravičen do takšnega zdravljenja in kakšni pogoji bodo morali biti izpolnjeni. Pri tem ne gre samo za medicinski vidik – torej ali bodo v družbi dovoljeni kakšni drugi načini ali možnosti, da ženska postane mati. Še večje - moralno - vprašanje se poraja v primeru želje istospolnih partnerjev (predvsem moških), ko sploh ne gre za zdravljenje neplodnosti, gre zgolj za željo biti starš.
Najbolj sprejemljiv način za to v vseh družbah še vedno velja posvojitev. Razvoj medicine in z njo povezane tehnologije pa omogoča večanje možnosti odprave težav. Kot najbolj skrajna oblika zdravljenja je bila opravljena prva umetna oploditev leta 1983. V Sloveniji to področje ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Torej ima na podlagi določil vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti (ugotavlja se vzroke neplodnosti oziroma zmanjšane plodnosti in se odpravlja le-te, bodisi z zdravili ali s kirurškimi posegi, lahko tudi s strokovnim svetovanjem).
Če pa ženska ne more zanositi niti z medicinsko pomočjo, je nadomestno materinstvo ena izmed možnosti, da ženska oziroma par zadovolji željo po starševstvu. Tako ima možnost dobiti otroka, ki ima vsaj genetske značilnosti očeta, kar v primerjavi s posvojitvijo nima. Institut nadomestnega materinstva pa se vse več uporablja kot izpolnitev želja po starševstvu pri istospolnih partnerjih (predvsem moških). Vprašanja, ki se pri tem pojavljajo: Kako priti do nadomestne matere?, Kakšni so stroški, povezani s tem?, Ali je možnost razdrtja dogovora o nadomestnem materinstvu po rojstvu otroka? V svetu obstajajo agencije, ki se ukvarjajo z zastopanjem nadomestnih mater in vzpostavljajo stike z zainteresiranimi pari (tudi istospolnimi).
Ključne besede: Neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, bodoča starša, istospolni pari, otrok.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1381; Prenosov: 178
Celotno besedilo (609,31 KB) |
