Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemic
Ilona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 7
Povezava na celotno besedilo

RAZISKAVA KREDITNEGA TVEGANJA S POMOČJO NEVRONSKIH MREŽ
Bernarda Šenk, 2008, doktorska disertacija

Opis: Aktivno upravljanje s tveganji je nujno za vsako podjetje, katerega cilj je dolgoročni obstoj in konkurenčnost na trgu. Ignoriranje kreditnega tveganja oziroma premajhno posvečanje (pozornosti) temu problemu lahko podjetje pripelje v resne težave, še posebno v času recesije. Mehanizem odloga plačila omogoča dobavitelju nadzorovati finančno stabilnost kupca, kar je v primeru prodaj brez odloga plačila onemogočeno. Vsa podjetja se pri prodaji z odlogom plačila srečujejo z zamudami, ki so pri izpolnitvah pogodbenih obveznosti v poslovni praksi pogoste. V pričujočem delu analiziramo tiste informacije, ki podjetjem izboljšajo napovedi o verjetnosti in zamudi poravnavanju računov. Tega problema smo se lotili tako, da smo ocenjevali zamude z različnimi empiričnimi modeli. V raziskavo smo vključili kazalnike bonitete kupcev in osebnostne lastnosti njihovih odgovornih oseb ter predhodne zamude pri plačilih. Pokazalo se je, da so osebnostne lastnosti zelo pomembne v odnosu kupec — dobavitelj. V tem odnosu medsebojno zaupanje, ki temelji na vestnosti, lahko vodi do povečanega obsega sodelovanja. Raziskava je potrdila, da bodo osebe, ki so bolj vestne, z večjo verjetnostjo vestno izpolnjevale obveznosti. Če ima direktor višje izražen nivo vestnosti in s tem tudi faceto izpolnjevanje obveznosti, bo to podjetje svoje obveznosti plačevalo svojemu dobavitelju z večjo verjetnostjo v dogovorjenem roku plačila. Hkrati s tem pa si bo to podjetje bolj verjetno poskušalo izboljšati boniteto, posledično pa bo imelo lažji in cenejši dostop do finančnih virov pri bankah. Modelski rezultati kažejo, da sta najboljši napovedovalki zamud prvi dve predhodni zamudi, sledijo oblika podjetja, leto, produktivnost zaposlenega (dodana vrednost in skupni prihodki na zaposlenega), plačilni pogoji (dnevi vezave kratkoročnih poslovnih obveznosti in dnevi odloženega plačila), odprtost za izkušnje in izpolnjevanje obveznosti. Pri analizi kreditnega tveganja s pomočjo kazalnikov bonitete podjetij in faktorji bonitete je bila najboljša splošna regresijska nevronska mreža (GRNN). Za analizo povezave dimenzij osebnosti in poddimenzij vestnosti z zamudami pa je bila najboljša nevronska mreža z večplastnimi perceptroni (NN z MLP), ki vsebuje eno skrito plast. Ravno tako smo dobili najučinkovitejše ocenjevanje zamud, kjer so vključeni vsi faktorji in predhodne zamude, z linearno nevronsko mrežo, s splošno regresijsko nevronsko mrežo (GRNN) in nevronsko mrežo z večplastnimi perceptroni (NN z MLP). V vseh primerih pa je bila najslabša nevronska mreža z radialno osnovno funkcijo (RBFNN).
Ključne besede: kreditno tveganje, nevronske mreže, boniteta, kazalniki, osebnost, vestnost, faktorska analiza, zamude.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2011; Ogledov: 3680; Prenosov: 308
Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh