Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Ključne besede: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.01.2018; Ogledov: 1806; Prenosov: 337
Celotno besedilo (879,26 KB)