1. Primeri vaj opazovanja vedenja živali pri pouku bioloških vsebin v osnovni šoli : magistrsko deloVesna Hriberšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pri poučevanju naravoslovnih vsebin sta ključna razvoj naravoslovnih kompetenc in poučevanje, osredotočeno na učenca. Eden izmed načinov, kako to doseči, je izkustveno učenje, ki obsega tudi vključevanje živih živali v pouk bioloških vsebin na vseh stopnjah izobraževanja, v delu pa smo se osredotočili na pomembnost vključevanja živih živali v osnovni šoli. Vključevanje živih živali omogoča učencem boljše razumevanje življenjskih procesov v naravi in razvoj etičnosti do živali, hkrati pa povečuje njihovo učno motivacijo. Kljub številnim prednostim zaradi visokih stroškov, skrbi za živali med šolskimi počitnicami, negativnega odnosa nekaterih učencev do vseh ali nekaterih živali, predvsem pa zaradi pomanjkanja ustrezne literature učitelji redko vključujejo žive živali v pouk. Da bi učitelje spodbudili k večji vključitvi živih živali v pouk, smo pripravili primere vaj z nevretenčarji (pajek, rak enakonožec, ličinka volkca), ki učencem omogočajo pridobivanje znanja na metodološko in didaktično ustrezne načine. Vsaka vaja je opremljena z učnimi cilji, ki jih učenci lahko dosežejo med izvajanjem, hkrati pa so predstavljeni priporočeni časovni okvir izvedbe in druga priporočila oziroma omejitve v obliki učnih priprav. Zbirka vaj vsebuje teoretični uvod, cilje vsebine, navodila za izvedbo vaj, priporočila za učitelje in navodila ter naloge različnih kognitivnih nivojev za učence. S pripravljenim si prizadevamo spodbuditi učitelje k aktivnejšemu vključevanju živih živali v pouk bioloških vsebin in omogočiti učencem bogatejše in bolj (inter)aktivno učno okolje, ki spodbuja njihovo zanimanje za živali in njihovo vedenje ter pozitivno spreminja odnos do narave. Ključne besede: eksperimentalno delo, etologija, pouk biologije, vedenje živali, žive živali Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Obogatena resničnost kot orodje za usvajanje in utrjevanje vsebin pri študijskem predmetu vivaristika : magistrsko deloKatja Stanič, 2024, magistrsko delo Opis: Obogatena resničnost (AR) je tehnologija, ki združuje realno okolje z virtualnimi prikazi. AR lahko uporabljamo za različne namene in na različnih področjih, vključno z izobraževanjem, kamor spada tudi biologija, kjer je priporočljiva uporaba živih organizmov, a AR lahko predstavlja dodano vrednost obravnavani vsebini. Vključevanje živali in AR v učni proces daje učečim številne prednosti, kot so povečevanje nazornosti, več znanja ter motivacija.
Namen magistrskega dela je pripraviti učno gradivo za predmet vivaristika na univerzitetnem študijskem programu Predmetni učitelj Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer bo s tehnologijo AR vključena izbrana anatomija in fiziologija sedmih živali. S pomočjo pregleda literature sem želela ugotoviti, katere biološke vsebine (če sploh) učitelji dopolnjujejo s tehnologijo AR, kakšno je mnenje učiteljev naravoslovnih predmetov o vključevanju AR v učni proces, in ali je, po mnenju učiteljev naravoslovnih predmetov, vključevanje živih živali v učni proces pomembno.
Ugotovila sem, da učitelji vključujejo AR v pouk, pri čemer je najpogostejše kombiniranje te tehnologije s poučevanjem anatomije. Učitelji bioloških vsebin vidijo v vključevanju AR in živih živali večinoma koristi. Izpostavljene prednosti AR so konkretiziranje procesov, dvig motivacije, pritegnitev pozornosti ter spodbujanje kreativnosti. Vključevanje živih živali prispeva k izboljšanemu znanju o živalih, sproščeni razredni klimi, motivaciji učečih za delo, in neposredno vpliva na njihov čustveno-socialni razvoj. Učitelji se ob koristih zavedajo tudi ovir oz. pomanjkljivosti uporabe AR in živih živali. Ključne besede: anatomija živali, fiziologija živali, obogatena resničnost, vivaristika Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,13 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Motiviranost, priljubljenost in dosežki znanja po izvedbi učne ure s strategijo sobe pobega v fizični in virtualni obliki pri pouku biologije v 8. razredu osnovne šole : magistrsko deloNika Židan, 2024, magistrsko delo Opis: Sobe pobega so interaktivne socialne igre, kjer igralci odkrivajo namige, rešujejo uganke in naloge v določenem prostoru in času. Bistvo sobe pobega je, da igralci nimajo danih specifičnih navodil, kako pobegniti iz sobe oz. zaključiti igro. Soba pobega je lahko uporabljena tudi kot inovativna in zanimiva strategija poučevanja, ki se lahko uporablja med poukom kateregakoli predmeta oz. učne vsebine, pri čemer obogati nabor strategij poučevanja. S strategijo sobe pobega pri učencih vzpodbujamo aktivno učenje, skupinsko delo in sodelovanje v skupini, razvijanje logičnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter dvignemo raven motivacije.
Namen magistrskega dela je bi izdelati dve sobi pobega za učno vsebino Prebavila. Eno smo izdelali v fizični obliki in eno v virtualni obliki. Učne ure s strategijo sobe pobega smo izvedli v 8. razredih osnovnih šol in po izvedbi učencem posredovali vprašalnik, s katerim smo primerjali raven učne motivacije učencev, uspešnost izvedbe in všečnost posamezne oblike sobe pobega.
Ugotovili smo, da so učenci ne glede na obliko izvedbe sobe pobega dosegli visoko raven motivacije, aktivnost jim je bila všeč in svoje znanje so po izvedbi le-te ocenili z visoko oceno. Ključne besede: soba pobega, biologija, učna motivacija, aktivno učenje, sodelovalno učenje Objavljeno v DKUM: 26.08.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,21 MB) |
4. |
5. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, magistrsko delo Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela. Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19 Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,90 MB) |
6. Poučevanje naravoslovja in biologije na prostem v osnovni šoli : magistrsko deloBrina Lukež, 2022, magistrsko delo Opis: Učenci se v naravi učijo preko realnih ter neposrednih izkušenj. V magistrskem delu smo želeli raziskati, kako poteka poučevanje v naravi na slovenskih osnovnih šolah pri rednem pouku naravoslovja v 6. in 7. razredu ter biologije v 8. in 9. razredu, saj želimo otrokom čim bolj približati naravo in se izogniti situacijam, ki jih je eden izmed učiteljev navedel v anketnem vprašalniku: ˝Otroci ne sodelujejo pri pouku naravoslovja, saj nočejo stopiti na mokro travo.« Ker menimo, da lahko učitelji v sklopu rednega pouka naravoslovja in/ali biologije spodbudijo uveljavljanje poučevanja v naravnem okolju, smo jih vključili kot ciljno skupino naše raziskave. Na podlagi podatkov anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 108 učiteljev naravoslovja in/ali biologije, smo pridobili vpogled v trenutno stanje izvajanja poučevanja v naravi. Večina anketiranih učiteljev poučuje v naravi manj kot 40 % vseh učnih ur, po učnem načrtu predpisanih za izvajanje aktivnih metod. Učence vodijo večinoma na enodnevne naravoslovne ekskurzije ali teren (1‒2 uri) izven šolskega okoliša, čeprav imajo že okoli šole ustrezne naravne pogoje za izvajanje pouka. V sklopu raziskave smo pridobili vpogled, s katerimi ovirami se anketirani učitelji srečujejo. Ugotovili smo, da anketirane učitelje najbolj omejujejo pomanjkanje časa, pomanjkanje kadra za spremstvo, preobsežen kurikulum in preveliko število učencev v oddelkih. Kljub navedenim oviram se pri poučevanju v naravi počutijo suverene in na tem področju ne zaznavajo nizke stopnje usposobljenosti; predpostavljamo, da imajo na voljo dovolj priložnosti za izpopolnjevanje oziroma nadgradnjo znanja in veščin na tem področju. Poučevanje v naravi je uspešno samo, če učitelj razume razlog obiska naravne lokacije in verjame v smiselnost poučevanja na prostem, zato smo raziskali tudi njihov odnos do tovrstnega poučevanja. Anketirani učitelji naravoslovja in/ali biologije so motivirani in si želijo dodatnega izpopolnjevanja na tem področju. Poučevanje v naravi se jim zdi učinkovito, pomembno in koristno za učence. Ker verjamemo, da ima poučevanje v naravi potencial sodobnega šolanja, smo predlagali zapolnitev vrzeli na različnih ravneh, na katere smo naleteli v sklopu naše raziskave. Ključne besede: biologija, izobraževanje na prostem, naravoslovje, poučevanje v naravi Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 75
Celotno besedilo (814,14 KB) |
7. Terensko delo kot naravoslovna delavnica na letovanju šolskih otrok : magistrsko deloNina Rupar, 2022, magistrsko delo Opis: Iz prakse spoznavamo, da učencem pri pouku biologije in naravoslovja dandanes vse bolj primanjkuje laboratorijskega in terenskega dela. Pomembno je, da učenci razumejo vsebino, ki jo obravnavajo v šoli. Ključno je, da znajo povezati teorijo s prakso, kar pa dosežemo ravno z aktivnimi oblikami učenja, kot sta terensko in laboratorijsko delo. Pri terenskem delu učenci krepijo svoje kompetence v iznajdljivosti, samostojnosti, delavnosti, načrtovanju dela in sodelovanju. Kadar pri učnih urah izvedemo laboratorijsko ali terensko delo, so učenci bolj motivirani za delo. Zato je pomembno, da učitelji pripravijo čim več aktivnih ur na način laboratorijskega in terenskega dela, saj tako učenci pridobivajo na samozavesti in motiviranosti, kar pa vodi v boljši učni uspeh.
Cilj magistrskega dela je bila izvedba biološke delavnice ob morski obali, v času letovanja otrok v Punatu z Rdečim križem Maribor. Z rezultati biološke delavnice smo želeli preveriti zainteresiranost in motiviranost otrok do terenskega dela. Preučili smo, ali si učenci želijo več terenskega dela kot klasičnega pouka v učilnici. V času delavnice so učenci dobili delovni list s vprašalnikom, s katerim smo preverili, katere spretnosti so pridobili s terenskim delom, kaj so se novega naučili, kako pogosto v šolah izvajajo terensko in laboratorijsko delo ter ali si želijo izvedbo terenskega dela tudi pri rednem pouku. Iz rezultatov raziskave sklepamo, da si učenci želijo več terenskega dela, saj so poudarili, da postane pouk bolj zanimiv, družijo se z vrstniki in hkrati se naučijo nekaj novega. Ugotovili smo, da so z biološko delavnico pridobili spretnosti, ki jih v razredu ne bi. Ključne besede: terensko delo, biološka delavnica, aktivni pouk Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 651; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. Soba pobega kot učna metoda bioloških vsebin na predmetni stopnji v osnovni šoli : magistrsko deloNika Kores, 2022, magistrsko delo Opis: Soba pobega je socialna in miselna igra, pri kateri je treba ob pomoči različnih ugank in namigov najti izhod iz zaprtega prostora v omejenem času. Koncept sobe pobega je mogoče uporabiti tudi kot učno metodo pri različnih šolskih predmetih. Namen magistrskega dela je sestaviti tri učne priprave za pouk bioloških vsebin na predmetni stopnji osnovne šole, ki bodo vključevale elemente sobe pobega. Epidemiološke razmere niso dopuščale izvedbe dejavnosti sob pobega, zato smo ob pomoči obstoječe literature odgovorili na raziskovalna vprašanja. Želeli smo preveriti, ali na osnovi rezultatov dosedanjih raziskav lahko sklenemo, da pouk z elementi sobe pobega spodbuja sodelovalno učenje, ali lahko naredimo povezavo med učnimi urami, ki vključujejo elemente sobe pobega, ter učno motivacijo in pojavnostjo kritičnega mišljenja in ali lahko ugotovimo še kakšne dodatne prednosti takega načina dela. Ugotovili smo, da soba pobega omogoča sodelovalno učenje in skupinske razprave, pripomore pa tudi k motivaciji učencev za delo. V sobi pobega je potrebno tudi kritično mišljenje, vendar je prisotnost slednjega med drugim odvisna od dejavnosti in stopnje zahtevnosti. Soba pobega lahko pripomore k boljšemu razumevanju učne vsebine, zmanjšani anksioznosti in večji avtonomiji učencev. Učenci so pri dejavnostih uživali in so jim bile všeč. Priprava sobe pobega zahteva veliko učiteljevega časa in napora, vendar je tak način dela prijetna popestritev učne ure, prinaša pa tudi druge prednosti za učence. Ključne besede: biologija, motivacija, sodelovanje, soba pobega, utrjevanje Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1704; Prenosov: 280
Celotno besedilo (3,00 MB) |
9. Poučevanje naravoslovja na daljavo v času epidemije covid-19: učinkovitost video metode in samostojnega dela z besedilomAlen Ovčar, 2021, magistrsko delo Opis: Med epidemijo covida-19 se je bistveno povečal obseg izobraževanja na daljavo, kar bo najverjetneje pustilo posledice na znanju učencev in njihovi socializaciji, ki je bila v tem času skrajno omejena, a je nujna za razvoj posameznika, zlasti pri osnovnošolskem izobraževanju. Veliko več odgovornosti in samostojnega dela je na ramenih učencev, saj imajo bistveno manj stika z učitelji, veliko učne vsebine pa morajo predelati sami. Situaciji so se morali prilagoditi tudi učitelji, ki so bili primorani uporabljati prilagojene metode in oblike dela ob uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Pojavlja se vprašanje, kako se s poučevanjem na daljavo z IKT čim bolj približati učinkovitosti, ki jo ima poučevanje z neposrednim stikom z učiteljem v razredu. Ključnega pomena je poučevanje prilagajati in ga ves čas nadgrajevati. Težko si predstavljamo poučevanje med epidemijo brez sodobne IKT. V magistrskem delu smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali učenci, ki znanje usvajajo z videometodo, pridobijo več vsebinskega znanja kot učenci, ki isto učno vsebino usvajajo samostojno z besedilom. Zanimalo nas je tudi, katera metoda je za usvajanje znanja pri učencih bolj zaželena in kakšno je njihovo mnenje o urah usvajanja znanja pri delu z besedilom in pri delu z videoposnetkom. V štirih osnovnih šolah smo v sedmem razredu predstavili učne vsebine: Bakterije, Pipalkarji in stonoge ter Žuželke in raki, vsako z dvema metodama: metodo dela z besedilom in videometodo. Nato smo učencem poslali vprašalnike, ki so v prvem delu preverjali usvojeno znanje učencev, v drugem delu pa njihovo mnenje o načinu predstavitve učne vsebine. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so učenci uspešnejši pri obravnavi vsebine z videometodo kot pri obravnavi iste vsebine s samostojnim delom z besedilom. Učenci si glede na raziskavo bolje predstavljajo organizme, kar pomeni boljšo vizualizacijo organizmov, če si ogledajo posnetek. Poleg tega jim je tako podana vsebina bolj privlačna, saj si posnetek lahko ogledajo kadar koli in ga po želji tudi ustavijo. Iz komentarjev učencev lahko razberemo, da jim je učna vsebina razumljivejša po izvedeni uri prek videokonference. Tako namreč dobijo vsaj malo nepogrešljivega stika z učiteljem. Slednje, glede na raziskavo, potrjuje tudi izpostavljeno mnenje učencev, da se v šoli naučijo več kot pri delu na daljavo. Ugotovimo lahko tudi, da imata obe preučevani metodi dela na daljavo prednosti in slabosti. Kljub temu da učenci dosegajo nekoliko višje rezultate pri delu po videometodi, moramo biti zaradi različnih dejavnikov pri izbiri metode za poučevanje na daljavo še posebej previdni in izbirati premišljeno. Ključne besede: poučevanje v času covida-19, metoda dela z besedilom, videometoda Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1591; Prenosov: 261
Celotno besedilo (2,93 MB) |
10. Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na KoroškemŠpela Matavž, 2020, magistrsko delo Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv. Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost. Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1179; Prenosov: 164
Celotno besedilo (3,35 MB) |