| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Odpornost sejančkov hmelja na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo z določanjem perspektivnih starševskih kombinacij križanj
Martina Kunst, 2020, diplomsko delo

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je trajnica, ovijalka in dvodomna rastlinska vrsta, kar pomeni, da na eni rastlini najdemo le moške ali le ženske cvetove. Ženska socvetja, storžki so zaradi specifične kemijske sestave nepogrešljivi v pivovarski industriji. Moške rastline uporabljajo le pri žlahtnjenju. V diplomskem delu je prikazan del žlahtniteljskega programa Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije oz. selekcija sejančkov hmelja s povečano odpornostjo na hmeljevo pepelovko (Podosphaera macularis) in hmeljevo peronosporo (Pseudoperonospora humuli) v rastlinjaku iz 2004, 2006, 2008, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2018. V statistično raziskavo je bilo vključenih 140.877 sejančkov, potomcev več kot 1000 različnih kombinacij križanj. Moški genotipi so ključnega pomena za doseganje zadovoljivega števila potomcev in zaželene stopnje odpornosti preživelih sejančkov. Križanja kultiviranih ženskih komponent z divjimi moškimi genotipi so, v primerjavi s kultiviranimi moškimi genotipi, manj perspektivna. Raziskava kaže, da je stopnja odpornosti na omenjeni bolezni odvisna od obeh starševskih komponent: materne in očetne. V raziskavi smo izpostavili tudi nekaj superiornih maternih in očetnih komponent ter 55 najboljših kombinacij križanj, kar bi lahko predstavljalo zelo koristno in praktično informacijo za nadaljnje načrtovanje križanj hmelja s ciljem oblikovanja odpornih sort na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo.
Ključne besede: sejančki hmelja, hmeljeva pepelovka, hmeljeva peronospora, odpornost, žlahtnjenje
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 404; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
Prenos divjih genotipov hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere ter njihov odziv na sušo v lončnem poskusu
Lara Kovačevič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) smo v letu 2014 prenesli divje genotipe hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere, ter ugotavljali njihov odziv na sušo v lončnem poskusu. Analizirali in primerjali smo odziv divjega hmelja, nabranega v Sečoveljskih dolinah in sorte Savinjski golding (SG) na sušne razmere. Delo je potekalo v več fazah. V tkivni kulturi smo uporabili genotipe z oznakami SOL 9/11-10, SOL 13-2, SOL 13-9, SOL 9/11-18, SOL 11/11-33 in sorto Savinjski golding. V prvi fazi smo le-te prenesli na gojišče za koreninjenje. Nato smo z metodo aklimatizacije utrdili rastline navedenih genotipov za namen lončnega poskusa. V tretji fazi, ko so bile rastline presajene v lonce, smo pet loncev vsakega genotipa izpostavili sušnim razmeram, medtem ko smo jih pet optimalno zalivali. Po štirinajstih dneh smo naredili vzorčenje listov in po uveljavljenem protokolu določili relativno vsebnost vode (ang. RWC - relative water content). Spremljali smo morfološke spremembe listov in merili vsebnosti vode v njih. Zapisovali, opisovali in fotografirali smo sprotna opažanja. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali.
Ključne besede: hmelj, Humulus lupulus L., sušni stres, in vitro, in vivo, lončni poskus
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 496; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 1065; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Uporaba sistema kakovosti haccp pri predelavi mesa na kmetiji
Tina Pleteršek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili navaja, da je uvedba sistema kakovosti HACCP obvezna za vse, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo. V raziskavi smo obravnavali kmetijo, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa. Na kmetiji smo analizirali vsebinsko in uporabno vrednost sistema kakovosti HACCP. Analizirana kmetija upošteva vseh sedem načel sistema kakovosti in s tem zagotavlja varno hrano potrošnikom. V raziskavi navajamo oceno porabe dodatnega letnega delovnega časa (139 ur) in posledično dodatnih stroškov na kmetiji (820 €) zaradi uvedbe HACCP v letu 2016. Podali smo tudi oceno možnega zmanjšanja prihodka zaradi tržne neustreznosti posameznih izdelkov na analizirani kmetiji.
Ključne besede: prireja, predelava mesa, sistem kakovosti, HACCP, ekonomika
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
7.
Modeliranje zgodnje napovedi stopnje alfa-kislin pri hmelju (Humulus lupulus L.)
Viljem Pavlovič, Andreja Čerenak, Martin Pavlovič, Iztok Jože Košir, Črtomir Rozman, Marko Bohanec, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Analiza soodvisnosti med meteorološkimi spremenljivkami in stopnjo alfa-kislinv kultivarjih hmelja je v obdobju 1994-2008 pokazala, da se slovenski kultivarji zelo podobno odzivajo na vremenske vplive. Testirali smo vplive temperature zraka, količine padavin in dolžine sončevega obsevanja na količino alfa-kislin v storžkih. Vse proučevane meteorološke spremenljivke kažejo v določenih fenoloških fazah hmeljne rastline od najmanj zmerne do visoke stopnje soodvisnosti s stopnjami alfa-kislin testiranih kultivarjev hmelja. Te lahko združimo glede na meteorološke odzive v dve skupini. Aurora, Celeia in Savinjski golding kažejo zelo visoko pozitivno medsebojno korelacijo (r=0,9; p<0,001). Na osnovi analiz soodvisnosti med stopnjami alfa-kislin v kultivarjih hmelja in meteorološkimi spremenljivkami je oblikovan osnutek modela za zgodnje napovedi alfa-kislin za kultivarje hmelja na območju Slovenije. Razultati aplikacije modela potrjujejo njegovo uporabnost za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: hmelj, alfa-kisline, vremenski podatki, modeliranje, simulacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1266; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

8.
ELIMINACIJA HMELJEVEGA LATENTNEGA VIROIDA (HLVd) PRI KRIŽANCU HMELJA (Humulus lupulus L.) Z OZNAKO 31/299
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu raziskovali pridobivanje brezviroidnih rastlin iz meristemskega tkiva hmelja, križanca z oznako 31/299. Iz terminalnih in lateralnih brstov je bilo v sterilnih pogojih izoliranih 298 meristemov, ki smo jih položili na MS gojišče z 9µM BAP (6- benzilaminopurin) za iniciacijo brstov (MSB). Od izoliranih 298 meristemov jih je 58 propadlo, 40 jih je zakrnelo, 39 jih je kalusiralo. Od 161 ali 54 % ozelenelih in normalno regeneriranih meristemov jih 65 ali 22 % nismo testirali, 96 ali 33 % pa smo jih analizirali na prisotnost hmeljevega latentnega viroida (HLVd) z metodo RT-PCR in agarozno elektroforezo. Od opravljenih 96 preizkusov prisotnosti HLVd je bilo 9 brezviroidnih križancev hmelja z oznako 31/299. Viroide smo uspešno eliminirali pri 9 oziroma 3 % regenerantov. Eliminacija viroidov je bila uspešnejša pri glavnih poganjkih in manj uspešna pri stranskih poganjkih.
Ključne besede: žlahtnenje rastlin, viroidi, HLVd hmeljev latentni viroid, hmelj (Humulus lupulus), križanec 31/299, brezviroidne rastline, RT-PCR metoda, agarozna elektroforeza
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2237; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici