| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Distance-based Invariants and Measures in Graphs
Aleksander Kelenc, 2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is concerned with aspects on distance related topics in graphs. We study three main topics, namely a recently introduced measure called the Hausdorff distance of graphs and two new graph invariants - the edge metric dimension and the mixed metric dimension of graphs. All three topics are part of the metric graph theory since they are tightly connected with the basic concept of distance between two vertices of a graph. The Hausdorff distance is a relatively new measure of the similarity of graphs. The notion of the Hausdorff distance considers a special kind of common subgraph of the compared graphs and depends on the structural properties outside of the common subgraph. We study the Hausdorff distance between certain families of graphs that often appear in chemical graph theory. Next to a few results for general graphs, we determine formulae for the distance between paths and cycles. Previously, there was no known efficient algorithm for the problem of determining the Hausdorff distance between two trees, and in this dissertation we present a polynomial-time algorithm for it. The algorithm is recursive and it utilizes the divide and conquer technique. As a subtask it also uses a procedure that is based on the well-known graph algorithm for finding a maximum bipartite matching. The edge metric dimension is a graph invariant that deals with distinguishing the edges of a graph. Let $G=(V(G),E(G))$ be a connected graph, let $w \in V(G)$ be a vertex, and let $e=uv \in E(G)$ be an edge. The distance between the vertex $w$ and the edge $e$ is given by $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two edges $e_1,e_2 \in E(G)$ if $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is an edge metric generator of $G$ if every two distinct edges of $G$ are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of an edge metric generator of $G$ is called the edge metric dimension and is denoted by $dim_e(G)$. The concept of the edge metric dimension is new. We study its mathematical properties. We make a comparison between the edge metric dimension and the standard metric dimension of graphs while presenting some realization results concerning the two. We prove that computing the edge metric dimension of connected graphs is NP-hard and give some approximation results. Moreover, we present bounds and closed formulae for the edge metric dimension of several classes of graphs. The mixed metric dimension is a graph invariant similar to the edge metric dimension that deals with distinguishing the elements (vertices and edges) of a graph. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two elements of a graph $x,y \in E(G)\cup V(G)$ if $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is a mixed metric generator of $G$ if every two elements $x,y \in E(G) \cup V(G)$ of $G$, where $x \neq y$, are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of a mixed metric generator of $G$ is called the mixed metric dimension and is denoted by $dim_m(G)$. In this dissertation, we consider the structure of mixed metric generators and characterize graphs for which the mixed metric dimension equals the trivial lower and upper bounds. We also give results on the mixed metric dimension of certain families of graphs and present an upper bound with respect to the girth of a graph. Finally, we prove that the problem of determining the mixed metric dimension of a graph is NP-hard in the general case.
Ključne besede: Hausdorff distance, distance between graphs, graph algorithms, trees, graph similarity, edge metric dimension, edge metric generator, mixed metric dimension, metric dimension
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (800,48 KB)

2.
Napovedovanje GPS sledi z globokimi nevronskimi mrežami
Jernej Borlinić, 2018, magistrsko delo

Opis: Metode strojnega učenja vse bolj prodirajo v vsa področja modernega gospodarskega in raziskovalnega okolja. Obstoječi algoritmi dosegajo vrhunske rezultate pri nalogah kot so prepoznavanje slik, razumevanje besedil in govora ipd. Avtomatizirane rešitve takšnih nalog so še nedavno veljale za nedosegljive. V tej magistrski nalogi pregledamo najpopularnejše globoke nevronske mreže, iz njih sestavljene modele in njihove načine učenja. S pridobljenim znanjem in večkratnim testiranjem v drugem delu, razvijemo model globoke nevronske mreže za napovedovanje GPS sledi. Osnovno testiranje modela poteka na lastnem naboru sintetično ustvarjenih podatkov. Dva najuspešnejša modela v nadaljevanju učimo s pomočjo izbranih realnih podatkov pridobljenih od podjetja GoOpti d. o. o. Končni izpopolnjen model pa učimo z razširjenim naborom realnih podatkov. V magistrski nalogi so opisani izbira in implementacija modela, način učenja, ustvarjanje in pridobivanje naborov podatkov in pridobljeni rezultati.
Ključne besede: Strojno učenje, globoko učenje, globoke nevronske mreže, povratne nevronske mreže.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 885; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (9,58 MB)

3.
A new characterization and a recognition algorithm of Lucas cubes
Andrej Taranenko, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Fibonacci and Lucas cubes are induced subgraphs of hypercubes obtained by excluding certain binary strings from the vertex set. They appear as models for interconnection networks, as well as in chemistry. We derive a characterization of Lucas cubes that is based on a peripheral expansion of a unique convex subgraph of an appropriate Fibonacci cube.This serves as the foundation for a recognition algorithm of Lucas cubes that runs in linear time.
Ključne besede: graph theory, Lucas cubes, characterization, recognition algorithm
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 619; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (563,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
1-factors and characterization of reducible faces of plane elementary bipartite graphs
Andrej Taranenko, Aleksander Vesel, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: As a general case of molecular graphs of benzenoid hydrocarbons, we study plane bipartite graphs with Kekulé structures (1-factors). A bipartite graph ▫$G$▫ is called elementary if ▫$G$▫ is connected and every edge belongs to a 1-factor of ▫$G$▫. Some properties of the minimal and the maximal 1-factor of a plane elementary graph are given. A peripheral face ▫$f$▫ of a plane elementary graph is reducible, if the removal of the internal vertices and edges of the path that is the intersection of ▫$f$▫ and the outer cycle of ▫$G$▫ results in an elementary graph. We characterize the reducible faces of a plane elementary bipartite graph. This result generalizes the characterization of reducible faces of an elementary benzenoid graph.
Ključne besede: mathematics, graph theory, plane elementary bipartite graph, reducible face, benzenoid graph
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 545; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (139,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Razred grafov H(n, k)
Nuša Flajšman, 2016, diplomsko delo

Opis: Naj bosta n in k naravni števili in n≥k. To diplomsko delo predstavlja nov razred grafov H(n,k), ki vsebuje hiperkocke ter Johnsonove in Kneserjeve grafe kot njegove podgrafe. V prvem poglavju so povzeti osnovni pojmi iz teorije grafov, v drugem delu pa bodo predstavljeni nekateri rezultati vezani na družino H(n,k). Na primer, H(n,k) ima maksimalno povezanost (n nad k), H(n,k) je Hamiltonov, če je k liho število ter je sestavljen iz dveh izomorfnih povezanih komponent, če je k sodo število.
Ključne besede: teorija grafov, hiperkocke, hamiltonovi grafi, Johnsonovi grafi, Kneserjevi grafi
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

6.
Programska in strojna implementacija robota
Nejc Ravnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu nas obdaja vedno več tehnologije. V tem svetu je ena izmed najbolj uporabnih sposobnosti programiranje, saj si lahko na takšen način zelo olajšamo življenje. Zlahka ustvarimo nove stvari ali nadgradimo že obstoječe. V tej diplomski nalogi je opisano, kako si lahko vsak na zanimiv in cenovno dosegljiv način zgradi svojega robota in se ob tem nauči veliko o programiranju, ustvarjanju lastnih vezij in povezavi teh vezij med sabo. Ob obilni izbiri strežnikov, programskih jezikov in ostalih pripomočkov na spletu, je možno opaziti, da so le malokateri zadostno dokumentirani, kar zelo oteži gradnjo robota. V diplomski nalogi je opisan celoten potek izdelave in tudi rešitve problemov, ki so nastali pri izdelavi robota, s slikami elementov ter programskimi kodami, ki robota poganjajo.
Ključne besede: Raspberry Pi, robot, Raspbian, strežnik, GPIO, PHP, Python
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 777; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
VIZUALIZACIJA SESTOPANJA
Jurij Turnšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelava spletnega dokumenta, ki omogoča spremljanje delovanja sestopanja po korakih. V teoretičnem delu diplomske naloge najprej opišemo tehnologijo, ki je bila uporabljena za izdelavo spletnega dokumenta. Predstavimo tudi druga orodja, ki bi bila primerna za vizualizacijo. Prav tako opišemo uporabniški vmesnik na primeru reševanja sudokuja in iskanja izhoda iz labirinta. Reševanje sudokuja poteka rekurzivno, reševanje labirinta pa nerekurzivno. V zaključku povzamemo ugotovitve in morebitne nadaljnje izboljšave vizualizacije.
Ključne besede: sestopanje, vizualizacija, drevo stanj, rekurzija, sudoku, labirint
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 688; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (616,15 KB)

8.
O mavričnem dominantnem številu
Anastazija Tacer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu ugotavljamo meje t-mavričnega dominantnega števila za poljuben graf. Kadar je t = 3, govorimo o 3-mavrični dominantni funkciji. Pri označevanju vozlišč se omejimo na cikle (Cn), poti (Pn) in posplošene Petersenove grafe P(n,k). Zapišemo meje 3-mavričnega dominantnega števila za poti in cikle in nekatere posplošene Petersenove grafe.
Ključne besede: Mavrično dominantno število, mavrična dominantna funkcija, cikel, pot, posplošen Petersenov graf.
Objavljeno: 10.03.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (731,64 KB)

9.
Hevristični algoritem za 3-barvanje grafov
Luka Arnečič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava hevristični algoritem za 3-barvanje grafov, ki temelji na hibridiziranem evolucijskem algoritmu in se lahko uporabi za ugotavljanje dobre 3-obarvljivosti navadnih neusmerjenih grafov. Najprej razložimo matematične osnove problema in predstavimo algoritme, na katerih temelji naš hevristični algoritem, nato ga opišemo, na koncu pa predstavimo primerjavo hevrističnega algoritma z algoritmi uporabljenimi in opisanimi v osnovnem članku [9]. V prvem delu razložimo matematične osnove, ki so potrebne za razumevanje problema dobrega 3-barvanja grafov in predstavimo osnovne zasnove algoritmov, na katerih temelji hevristični algoritem. V drugem delu predstavimo hevristični algoritem po komponentah ter podatkovne strukture, ki so uporabljene v hevrističnem algoritmu. Vsako komponento algoritma natančno opišemo in predstavimo idejo, za katero je bila uporabljena. V tretjem delu predstavimo primerjavo hevrističnega algoritma z algoritmi, uporabljenimi in opisanimi v osnovnem članku [9].
Ključne besede: barvanje grafov, algoritmi na grafih, diskretni algoritmi, hevristike
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1071; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (860,06 KB)

10.
Algoritmi za risanje grafov na osnovi sil
Dragana Božović, 2015, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je risanje grafov z algoritmi na osnovi sil. V delu predstavimo različne algoritme za risanje grafov na osnovi sil: Tuttovo baricentrično metodo, algoritem Kamada-Kawai, algoritem Fruchtermana in Reingolda, Eadesov algoritem in algoritme za velike grafe. Magistrsko delo je razdeljeno v tri dele. V prvem delu so navedeni osnovni pojmi in definicije. Drugi del se začne s kratkim zgodovinskim pregledom algoritmov za risanje grafov na osnovi sil. Nato so opisani glavni algoritmi in zapisane tudi njihove psevdokode. Zaključimo s kratkim opisom implementacije Tuttove baricentrične metode in algoritma Fruchtermana in Reingolda ter prikažemo rezultate oz. več primerov izrisa grafov s pomočjo teh dveh programov.
Ključne besede: algoritmi, algoritmi na osnovi sil, grafi, risanje grafov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 4114; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (879,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici