1. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristopSilvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete. Ključne besede: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vahabistični radikalizem kot temelj terorizma v Bosni in Hercegovini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Sefić, 2024, diplomsko delo Opis: Največji oborožen konflikt v Evropi, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni, je bila vojna v Bosni in Hercegovini (BiH), ki je trajala od leta 1992 do leta 1995. Poleg Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, so se v tej vojni, na strani bosanskih muslimanov, borili tudi prostovoljci iz različnih držav. Večina jih je bila iz Savdske Arabije, Egipta, Libije, Iraka in Irana. Ko se je vojna končala, so morali vsi tuji borci zapustiti državo, ampak še danes niso tega storili. Skupaj s še nekaterimi Bošnjaki širijo radikalno obliko islama, ki se imenuje vahabizem. Na določenih območjih BiH so nekdanji borci in del Bošnjakov ustanovili organizacije in svoje skupnosti, kjer živijo samo vahabiti. Nekateri pripadniki vahabitskih skupnosti so se povezovali z ostalimi pripadniki radikalnega islama po vsem svetu in sodelovali v terorističnih in kriminalnih dejavnostih. Diplomsko delo se osredotoča na ideologijo, ki želi oblikovati družbo po vzorcih tako imenovanega izvornega islama. Teroristična grožnja v BiH je majhna, saj od leta 2016 ni bilo storjenih terorističnih dejanj. Danes, po sprejetju vahabizma v bosansko družbo, številni muslimani v BiH ne vidijo nobene nevarnosti niti razumejo razlik v obrednem in tradicionalnem izvajanju verskih dolžnostih. Pojav vahabizma ustvarja zmedo med muslimani in medsebojna nestrinjanja a največjo nevarnost predstavlja za Islamsko skupnost v BiH. Vahabizem veliko vpliva na pojav sporov med ljudmi in samega terorizma v BiH ter pojava strahu med prebivalci. Menimo, da vahabizem predstavlja enega od potencialnih virov ogrožanja varnosti prebivalstva in same države Bosne in Hercegovine. Ključne besede: vahabizem, radikalizacija, terorizem, džihad, Bosna in Hercegovina, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 22 Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Nacionalnovarnostni sistem Črne gore : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAntonije Kandić, 2024, diplomsko delo Opis: Nacionalnovarnostni sistem je ključen dejavnik stabilnosti in varnosti Črne gore, še posebej zaradi njenega geografskega položaja v regiji Balkana, kjer se sooča z različnimi izzivi. Po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Črne gore leta 2006 je država začela vzpostavljati lastni nacionalnovarnostni sistem. Varnostni sistem Črne gore je skozi zgodovino doživel številne prilagoditve in reforme. Varnostne grožnje kot so politične napetosti, terorizem in organizirani kriminal, zahtevajo učinkovit in usklajen nacionalni varnostni sistem za zagotavljanje nacionalne varnosti. Nacionalnovarnostni sistem Črne gore vključuje več organov in institucij, vključno z vojsko, policijo in civilno obrambo. Glavne naloge nacionalovarnostnega sistema so zaščita ozemlja, ohranjanje javnega reda in miru, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah. Poleg tega nacionalnivarnostni sistem Črne gore skrbi za zaščito kritične infrastrukture in se odziva na krizne situacije .V zadnjih letih je Črna gora okrepila svojo nacionalnovarnostno strategijo z vstopom v Nato zavezništvo leta 2017 in prizadevanji za članstvo v Evropsko unijo. Ti koraki so bili pomembni za krepitev mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij, kar je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje sodobnih varnostnih groženj. Ključne besede: nacionalna varnost, nacionalnovarnostni sistem, obramba, organizacija, Črna gora, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 59 Celotno besedilo (592,62 KB) |
4. 25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov2024, zbornik Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe. Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 26 Celotno besedilo (2,64 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Stališča prebivalcev Republike Slovenije do terorizma : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLara Turk, 2024, diplomsko delo Opis: Terorizem je del zgodovine skoraj vseh držav na svetu in je v sodobnem času ena izmed večjih groženj mednarodni varnosti, kar posledično pomeni, da ni izvzeta niti Slovenija. Zato se diplomsko delo osredotoča predvsem na to, kako slovenska družba dojema terorizem kot grožnjo nacionalni varnosti. Javno mnenje o dejavnikih ogrožanja namreč kaže, da prebivalci Republike Slovenije terorizma ne dojemajo kot nekaj, kar bi zelo vplivalo na varnost države, temveč jih bolj skrbijo drugi viri ogrožanja. To Slovenijo uvršča v edinstven položaj v Evropi, saj prebivalci večine drugih držav dojemajo terorizem kot zelo hud dejavnik ogrožanja. Kljub temu da v očeh prebivalcev terorizem ni pereč problem, mora Republika Slovenija izpolnjevati določene mednarodne varnostne politike, ki prispevajo k učinkovitemu preprečevanju terorizma. Predmet raziskovanja tega diplomskega dela je tudi vpliv medijev na stališča prebivalcev RS, ko le-ti poročajo o terorizmu. Znano je namreč dejstvo, da so mediji lahko veliko in močno orodje, ki ga teroriszične organizacije uporabljajo za dosego svoji ciljev, saj je želja teroristov, da novice o njihovih dejanjih dosežejo čim večje število ljudi in s tem povzročijo strah pri tako veliki množici ljudi, kot se le da. Druga plat poročanja medijev o terorizmu je ta, da takšne novice koristijo tudi medijem, saj s tem pridobijo večjo branost ter gledanost in se zaradi tega posledično poveča tudi njihov dobiček. Raziskava, ki smo jo opravili, kaže tudi, da nezakonite migracije vplivajo na stališča prebivalcev RS do terorizma, čeprav ne obstajajo trdni dokazi, da same nezakonite migracije dejansko povzročajo oz. omogočajo terorizem v določeni državi. Ključne besede: terorizem, varnost, javno mnenje, ilegalne migracije, prebivalci Republike Slovenije, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 108 Celotno besedilo (2,48 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |