| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
The impact of patientʼs socio-demographic characterictics, comorbidities and attitudes on flu vaccination uptake in family practice settings
Andrej Kravos, Lucija Kračun, Klara Kravos, Rade Iljaž, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Objectives: In Slovenia, the role of family physicians in primary care and preventive procedures is very important. Influenza vaccination rates in Slovenia are low. The reasons for low vaccination rates in Slovenia were not clear. We suppose that patient’s beliefs and attitudes are important factors. We assessed patients’ opinions regarding the acceptance of flu vaccination by their family physicians and their beliefs and attitudes about flu and vaccination. The aim was to check out factors that influence the decision to take the vaccine in family physician offices. Methods: This was a cross-sectional, multicenter, observational study in the Styria region in Slovenia. We included patients from seven family physicians during regular office visits. They filled in a questionnaire about their general demographic data and attitudes regarding influenza and vaccination. The main outcome was the decision to be vaccinated. Results: The logistic regression model identified five predictors for influenza vaccination, namely: heart disease, previous vaccination, an agreement with the beliefs ‘the vaccination is an efficient measure to prevent influenza’, ‘after the vaccination there are usually no important side effects’ and ‘the vaccination is also recommended for a healthy adult person’. The belief that vaccinations harm the immune system is negatively associated with vaccination. Conclusions: Patients’ beliefs are an important factor to decide for vaccination or not. Family physician teams should discuss with patients their beliefs and concerns about vaccination.
Ključne besede: vaccination, influenza, family practice, attitudes, chronic diseases
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 638; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (187,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
ENOLETNO SPREMLJANJE FUNKCIJSKEGA STANJA BOLNIKOV S PERIFERNO ARTERIJSKO BOLEZNIJO
Andrej Kravos, 2013, doktorska disertacija

Opis: UVOD Prevalenca periferne arterijske bolezni (PAB) je visoka, zlasti asimptomatske. Tudi asimptomatska bolezen pomeni večje tveganje za srčno-žilno umrljivost in srčno-žilne dogodke. Kakovost življenja je pri bolnikih s PAB zmanjšana zlasti pri simptomatskih bolnikih. Na primarnem nivoju imamo enostavno metodo za odkrivanje periferne arterijske bolezni. To je merjenje gleženjskega indeksa, ki ima visoko specifičnost in senzitivnost. Mnogi splošni vprašalniki o kakovosti življenja so bili preizkušeni tudi pri PAB. COOP/WONCA je eden izmed splošnih vprašalnikov funkcijskega stanja, ki je bil preizkušen za mnoge kronične bolezni, pri PAB pa ni bil preizkušen. CILJI Namen raziskave je bil ugotoviti funkcijsko stanje bolnikov s PAB in ga primerjati s skupino obiskovalcev ambulante, ki imajo normalen gleženjski indeks. Cilj je bil tudi ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na funkcijsko stanje. Najpomembnejši cilj raziskave pa je bilo spremljanje enoletne umrljivosti, zbolevnosti in spremembe funkcijskega stanja. METODE IN PREISKOVANCI Ta naloga je del širše raziskave o PAB imenovane PID-PAB. Raziskava je bila prospektivna opazovalna in reprezentativna za Slovenijo. Zbirali so se osnovni demografski podatki o bolnikih, dejavniki tveganja in podatki o srčno-žilnih boleznih, gleženjskem indeksu, kliničnem statusu in laboratorijskih izvidih. Vsi so izpolnili vprašalnik COOP/WONCA. Po enem letu so se podatki ponovno zbrali. Opazovali smo umrljivost, trde in mehke dogodke. REZULTATI 85 zdravnikov je vključilo 827 bolnikov s PAB in 789 kontrol. Funkcijsko stanje bolnikov s PAB je bilo v vseh vidikih (telesno počutje, čustva, vsakodnevna opravila, družabno življenje in splošno stanje) in skupni oceni statistično značilno slabše kot v kontrolni skupini. Med dejavniki, ki vplivajo na funkcijsko stanje, so bili najpomembnejši: težave s spanjem, zmerno gibanje, število zdravil, gleženjski indeks, razdražljivost, intenzivno gibanje in hemoglobin. Pri dobri polovici bolnikov se funkcijsko stanje v enem letu opazovanja ni spremenilo. Za celoten vzorec se je poslabšalo le pri telesnem počutju, vsakodnevnih aktivnostih in skupni oceni COOP/WONCA, vendar le pri telesnem počutju statistično značilno. Pri vseh ostalih vidikih se je funkcijsko stanje pri več bolnikih izboljšalo kot poslabšalo. Izhodiščna skupna ocena COOP/WONCA ne napoveduje umrljivosti v enem letu opazovanja. Napoveduje pa trde posege, predvsem srčno kap in posege, posege na koronarnih in perifernih arterijah. Skupina bolnikov s PAB je imela v primerjavi s kontrolno skupino več posegov, zlasti posegov na koronarnih in perifernih arterijah. Statistično pomembnih razlik med skupinama pa ni bilo v umrljivosti in pri trdih dogodkih. ZAKLJUČKI Med skupinama so pomembne razlike v funkcijskem stanju, ki pa se po enem letu ne spremenijo bistveno. Prav tako ni razlike v umrljivosti v trdih dogodkih v enem letu opazovanja, zato je potrebno večletno opazovanje.
Ključne besede: periferna arterijska bolezen, funkcijsko stanje, kakovost življenja, umrljivost, zbolevnost
Objavljeno: 19.12.2013; Ogledov: 3461; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (140,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici