| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Politična kultura postkomunističnih držav nekdanje Jugoslavije: struktura, dejavniki in posledice
Andrej Kirbiš, 2011, doktorska disertacija

Opis: V pričujoči raziskavi smo preučili strukturo, dejavnike in posledice politične kulture in državljanske participacije v postjugoslovanskih družbah. Uporabljenih je bilo več virov kvantitativnih podatkov, med drugim raziskava 2.178 študentov družboslovja v osmih postjugoslovanskih entitetah (M starost = 19,8 leta, SD = 1,89); reprezentativni vzorci Evropske raziskave vrednot (2008); pretekli valovi Svetovne raziskave vrednot (1995/8) in podatki raziskave jugoslovanske mladine (Jupio, 1986). Analiza na agregatni ravni je pokazala, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih (Kosovo, BiH in NJR Makedonija) v večji meri prisotni elementi podložniške politične kulture (Almond in Verba, 1963), v okviru katere so se kot ključni elementi na individualni ravni izkazali avtoritarnost, splošni tradicionalizem, tradicionalni pogled na spolne vloge in nacionalizem. Medentitetne razlike na merah ekonomske kulture (ekonomski egalitarizem in državni paternalizem) so povečini majhne in statistično neznačilne, saj vse entitete na obeh indikatorjih dosegajo visoke povprečne vrednosti. V skladu s predvidevanji dopolnjene modernizacijske teorije je demokratična politična kultura bolj koherentna v socioekonomsko bolj razvitih postjugoslovanskih državah, v nasprotju s teorijo pa manj razvite države dosegajo višje povprečne ravni državljanske participacije. Starost in socioekonomski status sta se izkazala za najmočnejša sociodemografska dejavnika politične kulture in državljanske participacije. Višje stopnje učinkovite demokracije (Inglehart in Welzel, 2007) dosegajo socioekonomsko bolj razvite države, ki izkazujejo tudi najvišje stopnje demokratične politične kulture. Longitudinalna analiza ni pokazala enotne smeri političnokulturnih sprememb; slednje so v zadnjih dveh desetletjih bile v smeri večanja tako demokratičnih kot tudi nekaterih podložniških orientacij (npr. avtoritarnosti). Avtorji sklenejo, da proces demokratične konsolidacije, tako političnokulturne kot tudi institucionalne, v večini postjugoslovanskih družb še ni končan. Na koncu so predstavljene implikacije raziskave.
Ključne besede: demokratična politična kultura, podložniške politične orientacije, vrednote, postjugoslovanske družbe, postkomunistične države, modernizacijska teorija, demokratizacija, demokratična konsolidacija
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 3757; Prenosov: 623
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

2.
STALIŠČA MLADIH DO EVROPSKE UNIJE
Barbara Frank, 2014, diplomsko delo

Opis: Tako Evropska unija kot družbena kategorija mladih sta za današnjo slovensko družbo zelo pomembni, saj Evropska unija predstavlja tisto nadnacionalno institucijo, ki pomembno vpliva na odločitve in delovanje slovenske države, mladi pa so tista družbena skupina, ki bo v prihodnosti pomagala te procese soustvarjati in spreminjati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej osredotočili na skupino mladih kot družbeno kategorijo ter podali različne definicije le-te. V nadaljevanju smo se osredotočili na aktualne politike, ki jih Evropska unija izvaja na področju mladine, hkrati pa smo izpostavili tudi posamezne programe, namenjene dobrobiti ter razvoju družbene kategorije mladih. Nadaljevali smo s preučevanjem preteklih raziskav na temo stališč mladih do Evropske unije, ki predstavljajo glavnino empiričnega dela pričujoče diplomske naloge. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave Mladina 2013, ki so jo izvedli raziskovalci Filozofske fakultete v Mariboru, analizirali stališča, mnenja in ocene mladih v Sloveniji glede Evropske unije ter dejavnike le-teh. V četrtem poglavju smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, hkrati pa za določene zaključke poiskali razlage in odgovore. Ugotovili smo namreč, da imajo mladi v Sloveniji pozitivno stališče do Evropske unije le na ravni evropske integracije, medtem ko so njihova stališča do EU na politični in gospodarski ravni negativna. Pričujoče diplomsko delo nam tako daje poglobljen vpogled v problematiko stališč mladih v Sloveniji do Evropske unije.
Ključne besede: Mladi, družbena skupina, institucija, Evropska unija, Evropska komisija, Slovenija, stališče, mladinska politika, mladinski programi, politika, gospodarstvo, evropska integracija, prihodnost.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1142; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
POGOSTOST UPORABE SPLETA IN SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ, ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM IN DEPRESIVNOST PRI SLOVENSKI MLADINI
Marjeta Marković, 2014, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo preučili, ali pri slovenski mladini (16–27 let) obstaja povezanost med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij na eni strani, ter posameznikovega zadovoljstva z življenjem in njegovo depresivnostjo na drugi strani. Podrobneje smo se osredotočili na opredelitev mladosti kot prehodnega obdobja med otroštvom in odraslostjo ter socializacijskega procesa in socializacijskih dejavnikov, izmed katerih smo izpostavili predvsem vpliv medijev na posameznika. Po pregledu literature in preteklih raziskav na temo povezanosti med pogostostjo uporabe interneta in spletnih socialnih omrežij ter nekaterih vidikov psihosocialnega zdravja (npr. zadovoljstvo z življenjem, depresivnost ipd.), smo za preučevanje povezanosti navedenih štirih spremenljivk pri slovenski mladini uporabili sekundarno analizo podatkov raziskav Mladina 2010 in Mladina 2013. Rezultati analize raziskave Mladina 2010 kažejo na to, da so bili pogostejši uporabniki spleta v letu 2010 v povprečju manj zadovoljni s svojim življenjem in bolj depresivni, medtem ko se za leto 2013 povezanost med omenjenimi spremenljivkami ni izkazala za statistično značilno. Tudi analiza povezanosti uporabe spletnih socialnih omrežij in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti ni bila statistično značilna niti v okviru podatkov raziskave Mladina 2010 niti raziskave Mladina 2013. Ena od možnih razlag za obstoj negativne povezanosti med pogostostjo uporabe interneta na eni strani, in zadovoljstva z življenjem ter depresivnosti na drugi strani, ugotovljene pri slovenski mladini v letu 2010, je, da dejavnosti na internetu izhajajo iz posameznikovega doživljanja osamljenosti, kar pri pogostejših uporabnikih interneta povzroča manjše zadovoljstvo z življenjem in višjo depresivnost. V prihodnjih raziskavah bi bilo zanimivo preučiti, kakšna je povezanost med različnimi nameni uporabe interneta in posameznikovim zadovoljstvom z življenjem ter depresivnostjo, pa tudi, kako sta zadovoljstvo z življenjem in depresivnost povezani s časom, preživetim na spletnih socialnih omrežjih.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, zadovoljstvo z življenjem, depresivnost, Mladina 2010, Mladina 2013.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1252; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (661,42 KB)

4.
DOHODKOVNA NEENAKOST, ZDRAVSTVENE IN DRUŽBENE TEŽAVE V SLOVENIJI IN POSTKOMUNISTIČNIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Barbara Žužek, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo najprej opredelili pojem, vrste, obseg, posledice neenakosti ter njihov izvor. Nadalje smo predstavili sociološke teorije ter njihove klasične in sodobnejše utemeljitelje, ki obstoj neenakosti razlagajo na različne načine. V okviru slednjih smo preučili, kakšne so funkcije družbene neenakosti, kako je nastala, katere elemente obsega, zakaj se ohranja, kako jo prepoznamo, kako se spreminja ter zakaj postaja globalna. Pomemben pokazatelj družbene neenakosti je porazdelitev materialnih virov med ljudmi, vključno z njihovim dohodkom. Neenakomerno porazdelitev dohodka smo zato najprej predstavili na globalni ravni, nato pa na ravni držav Evropske unije, katere del so tudi države, ki so predstavljale naš vzorec. Slednjim – postkomunističnim državam Evropske unije – je tako namenjeno posebno poglavje, v katerem smo raven dohodkovne neenakosti prikazali statistično, predstavili pa smo tudi nekatere javnomnenjske podatke glede stališč o neenakosti. Podobno smo obravnavali tudi Slovenijo, za katero smo podatke predstavili še v zgodovinski perspektivi. Kot uvod v empirični del smo pojasnili poglede nekaterih avtorjev, ki menijo, da dohodkovna neenakost vpliva na kvaliteto življenja celotne populacije, ter opredelili, na katerih področjih se kažejo njeni vplivi v zdravstvenem in družbenem smislu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate povezanosti med dohodkovno neenakostjo ter izbranimi zdravstvenimi in družbenimi težavami: z dolžino pričakovane življenjske dobe, deležem prekomerno težkih in debelih ljudi, pogostostjo pojavljanja duševnih motenj, deležem zapornikov, pogostostjo najstniških materinstev ter s subjektivno oceno zadovoljstva ljudi z življenjem. Na vzorcu postkomunističnih držav Evropske unije smo potrdili dve hipotezi: za statistično značilno se je izkazala negativna povezanost dohodkovne neenakosti z dolžino pričakovane življenjske dobe, ter s subjektivno oceno zadovoljstva z življenjem. Ostale spremenljivke, z izjemo pogostosti pojavljanja duševnih motenj, so bile z dohodkovno neenakostjo povezane v predvideni smeri, toda statistično neznačilno.
Ključne besede: Družbena neenakost, dohodkovna neenakost, zdravstvene težave, družbene težave, postkomunistične države, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1212; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
SPREMLJANJE MEDIJEV IN DOŽIVLJANJE STRESA PRI MLADIH V SLOVENIJI
Mojca Zamuda, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, ali obstaja povezava med spremljanjem medijev in doživljanjem stresa pri mladih v Sloveniji. V začetku smo najprej opredelili osnovne pojme množičnih medijev, njihove funkcije ter učinke in predstavili uporabo množičnih medijev med mladimi v sodobni družbi. Nadalje smo pojasnili pojem stresa in se še posebej osredotočili na učinke spremljanja medijev. Prav tako smo predstavili teoretična izhodišča pri raziskovanju doživljanja stresa v povezavi s spremljanjem medijev. V okviru raziskovanja smo uporabili sekundarno analizo podatkov raziskav Mladina 2010. Pri našem delu smo si postavili štiri hipoteze, ki smo jih testirali z metodo linearne regresijske analize. Najprej smo ob kontroli sociodemografskih spremenljivk preverjali povezavo med pogostostjo uporabe interneta in doživljanjem stresa, ta povezava se je izkazala za pozitivno in statistično značilno. Nadalje smo analizirali odnos med pogostostjo spremljanja zabavnih in političnih vsebin z doživljanjem stresa. Povezanost med pogostostjo spremljanja političnih vsebin in doživljanjem stresa je bila večja, zato smo hipotezo 2 ovrgli. V okviru hipoteze 4 smo preverjali odnos med pogostostjo pogovarjanja po telefonu in doživljanjem stresa. Ugotovljena je bila pozitivna in statistično značilna povezanost. Nazadnje smo ugotavljali, ali je večja povezanost med igranjem video/računalniških iger in doživljanjem stresa ali pa med spremljanjem televizije in doživljanjem stresa. Ugotovili smo, da pogostost spremljanja zabavnih vsebin na televiziji ni statistično značilno povezano s stresom, obstaja pa povezanost med stresom in spremljanjem političnih vsebin na televiziji in med stresom in igranjem iger. Izsledki naše raziskave lahko predstavljajo razloge za zaskrbljenost glede zdravja mladih, saj so mladi pogosti uporabniki medijev v sodobnih družbah.
Ključne besede: mladi, doživljanje stresa, spremljanje medijev, Mladina 2010
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1182; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (921,64 KB)

6.
SPREMLJANJE POLITIČNO-INFORMATIVNIH MEDIJEV IN POLITIČNA ALIENACIJA V SLOVENIJI
Deja Kučer, 2014, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu pričujoče magistrske naloge smo se osredotočili na politično alienacijo, ki je po eni izmed opredelitev kombinacija nizkega zaupanja v politiko in nizkega zanimanja za politiko. Nadaljevali smo z opredelitvijo dimenzij politične alienacije, in sicer s političnim nezaupanjem, z notranjo in zunanjo politično učinkovitostjo, z brezpomenskostjo ter s politično apatijo. Prikazali smo tudi rezultate raziskave o odnosu med politično alienacijo in politično participacijo. Posebno pozornost smo namenili prikazu raziskav o odnosu med spremljanjem (informativnih) medijev in politično alienacijo, kjer s strani različnih avtorjev obstajajo različna mnenja o politični alienaciji. Nekateri avtorji vidijo spremljanje (informativnih) medijev, predvsem televizije, kot tisto, ki prispeva k politični alienaciji; po drugi strani pa nekateri avtorji trdijo, da spremljanje (informativnih) medijev ni tisto, ki prispeva k povečanju politične alienacije v državi. Prav tako smo opisali pojem politične kulture in njegovo povezanost z demokracijo ter pomembnost zaupanja v politiko za demokracijo. V empiričnem delu smo preučili odnos med spremljanjem medijev s političnimi/informativnimi vsebinami in zanimanjem za politiko, političnim cinizmom ter notranjo politično učinkovitostjo. Analizirali smo podatke raziskav Slovensko javno mnenje 2012 in Mladina 2010. Rezultati kažejo, da se tisti, ki pogosteje spremljajo medije s politično/aktualno tematiko, bolj zanimajo za politiko in izkazujejo nižjo stopnjo političnega cinizma. Ugotovili smo tudi, da je pogostejše spremljanje politične/aktualne tematike na radiu in internetu povezano z višjo stopnjo zunanje politične učinkovitosti. Naši rezultati dajejo v večji meri podporo teoriji medijske mobilizacije kot teoriji medijskega negativizma.
Ključne besede: politična alienacija, informativni mediji, zanimanje za politiko, politični cinizem, zunanja politična učinkovitost
Objavljeno: 30.10.2014; Ogledov: 849; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (297,94 KB)

7.
ANALIZA BAZE PODATKOV VETERINARSKE FAKULTETE O VARNOSTI ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA V OBDOBJU OD 2004 DO 2009
Sabina Gajšek, 2011, magistrsko delo

Opis: Na Inštitutu za higieno živil in bromatologijo, Veterinarske fakultete, Univerze v Ljubljani, kjer opravljajo bakteriološke, kemijske in fizikalne preiskave živil živalskega izvora, smo si izpisali rezultate vzorčenj živil živalskega izvora za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2009. Izpisovali so se rezultati analiz za vzorčenja mletega mesa (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes in skupno število mikroorganizmov), trajnih mesnih izdelkov (Salmonella spp., Staphylococcus aureus, E. coli, Listeria monocytogenes), surovega mleka (skupno število mikroorganizmov, somatske celice), sira (Salmonella spp., Listeria monocytogenes, Staphylococcus aureus, E. coli), jajc (Salmonella spp., ostanki antibiotikov) in jajčni melanž (Salmonella spp). Rezultate smo kategorično razvrstili v naštetih šest skupin. Rezultati analiz so se primerjali glede na leta, opravila pa se je tudi primerjava med začetnimi in končnimi produkti živil živalskega izvora. Ugotovili smo, da številčno z leti upada število opravljenih analiz, vendar pa so rezultati vedno boljši. Potrdili smo tudi, da se patogeni mikroorganizmi v prvotnih živilih pri končnih uničijo. Glede na rezultate sklepamo, da se je, upoštevajoč vse uredbe in zakone, izdane v času spremljanja analiz, kvaliteta končnih produktov bistveno izboljšala.
Ključne besede: živila živalskega izvora, patogeni mikroorganizmi, okužbe živil, detekcija bakterij
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 2471; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Ethnic minorities and political participation: a comparative study of Post-Yugoslav countries
Marina Tavčar Krajnc, Sergej Flere, Andrej Kirbiš, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Understanding patterns of political participation of ethnic minorities is crucial for their integration within postcommunist European countries most of which are ethnically complex and with histories of conflicts. Past research on the relationship between political participation and ethnicity in the democracies has given mixed results and there seems to be a research gap in the literature regarding the patterns of political participation of minorities in postcommunist states. The present study examined differences on two measures of political participation in a representative sample of post-Yugoslav citizens. Employed data source was the South-East European Social Survey Project (SEESSP), fielded in 2003 and 2004. The SEESSP covered six former Yugoslav entities (Bosnia and Herzegovina, Croatia, FYR Macedonia, Kosovo, Montenegro, and Serbia). Results indicated that ethnic minorities had lower levels of electoral participation in four out of six analysed political entities, and had lower levels of party membership in three countries. In addition, a significant voter turnout gap existed among different minorities within individual countries. Finally, no major differences in motives behind political participation were found when comparing the association between authoritarian attitudes and political participation within majority and minority groups. Implications of the results are discussed.
Ključne besede: political participation, political culture, post-Yugoslav societies, cross-national studies, ethnic minorities, democratization
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1088; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (362,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici