| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv eksperimentalnega dela na znanje in odnos do živih živali pri študentih predšolske vzgoje in razrednega pouka
Hanija Bujas, 2020, magistrsko delo

Opis: Učitelji v slovenskih šolah zelo redko vključujejo žive živali v poučevanje bioloških vsebin. Med možnima vzrokoma za nevključevanje živali v pouk bi lahko bila pomankljivo znanje pridobljeno na dodiplomskem študiju ter odnos do takšnega dela. Zato smo ugotavljali, ali eksperimentalno delo z živimi živalmi vpliva na znanje in odnos študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka in predšolske vzgoje, do živali. S temi rezultati smo želeli prikazati, pozitiven vidik vpeljevanja laboratorijskega in eksperimentalnega dela z živimi organizmi v pouk. Da bi pridobili ustrezne podatke, smo izvedli učno enoto, v katero so bile vključene vsebine o živalih. Učna enota je imela enako vsebino, razlikovala pa se je v izvedbi. V obeh izvedbah smo podatke pridobili z uporabo vprašalnika pred in po učni enoti. S polovico študentov (56 študentov) smo izvedli enoto z eksperimentalno metodo dela, medtem ko je za drugo polovico (55 študentov) učna enota potekala v frontalni izvedbi. V eksperimentalni pristop smo vključili žive živali - hišno miš (Mus musculus), argentinskega ščurka (Blaptica dubia) in polža ahatnika (Achantina fulica). Ugotovili smo, da so študenti udeleženi v frontalni izvedbi usvojili več znanja, kot študenti eksperimentalne skupine. Po drugi strani pa so študenti, ki so z živalmi opravljali etološke eksperimente, bolj naklonjeni vključevanju živih živali v učni proces, kot študenti, ki so frontalno poslušali o živalih, kar pomeni, da se je spremenil njihov odnos do dela z živalmi. Na osnovi izsledkov raziskave predlagamo, da naj pridobijo bodoči učitelji čim več neposrednih izkušenj z živimi organizmi med študijem na univerzitetni ravni. Predpostavljamo namreč, da lahko z izkušnjami v času študija in oblikovanjem pozitivnega odnosa do takšnega vplivamo na prenos tovrstnih metod dela v razred.
Ključne besede: odnos, eksperimentalno delo, študenti, žive živali
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 145; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Težave in dileme upravljanja z divjadjo na slovenskih pokopališčih
Katarina Kumprej, 2020, magistrsko delo

Opis: Pokopališča predstavljajo pomemben del našega okolja in so običajno umeščena v bližino mest oziroma naselji. Zaradi tega prihaja do konfliktov med živalmi in ljudmi, saj na pokopališča zahajajo tudi živali in lahko povzročajo škodo. Največ težav na pokopališčih imajo običajno z divjadjo, ki je podvržena lovski zakonodaji in ljudje z njo gospodarijo. Gospodarjenje z divjadjo je pomembno zaradi porušenih naravnih razmer, vendar se lahko izkaže tudi za težavno na nelovnih območjih. Lov na divjad običajno poteka s strelnim orožjem in ima zaradi tega določene omejitve, kje lahko poteka. Zato je treba na pokopališčih poiskati druge rešitve, kako odpraviti probleme z divjadjo, in s kakšnimi posegi bi se strinjali upravitelji pokopališč in prebivalci Slovenije. Med prejetimi odgovori upravljalcev so kot rešitve najpogosteje navajali pasivne zaščite, kot so ograje, ki so jih v večji meri označili kot učinkovite za divjad. V odgovorih so zapisali, da jim več težav kot divjad na nekaterih območji povzročajo polži, golobi in mačke. V spletni anketi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci obiskujejo pokopališča, kako pogosto in katera. Zanimalo nas je, ali so na pokopališčih videli živali, kako pogosto in katere. Med odgovori so najpogosteje navedli ptiče in mačke, med tem ko druge živali redkeje opazijo na pokopališčih. Pogosteje na pokopališčih vidijo živalske iztrebke. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se strinjajo z določenimi ukrepi, s katerimi bi preprečili težave z divjadjo. Večini anketirancev so se popolnoma nesprejemljivi zdeli ukrepi, zaradi katerih bi žival poginila, med tem ko se je večina popolnoma strinjala z gradnjo pasivnih zaščit.
Ključne besede: pokopališča, slovenska pokopališča, divjad, upravljanje z divjadjo, zakon o lovstvu
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 161; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

3.
Odnos do nutrij (myocastor coypus) in znanje o njih
Bojana Kuronja, 2020, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocaster coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v gospodarjenje s to vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: a) neposredne izkušnje z nutrijo; b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; d) obstoječe znanje o nutrijah in e) viri informacij, od katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, sledeče: a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; b) za upravljanje z nutrijami se zdijo najbolj sprejemljivi ukrepi: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone ter da so z znanstvenega vidika bolj zanimive ter d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro. Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, odnos, znanje, ukrepi, biodiverziteta
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Dejavniki, ki vplivajo na učiteljevo odločitev - raziskovati ali ne raziskovati
Jasmina Heric, 2019, magistrsko delo

Opis: Ena od učiteljevih temeljnih nalog je skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelja lahko v skladu s tem prepoznamo kot najpomembnejšega akterja novih družbenih tokov in pobudnika sprememb – tako na osebni ravni, kot na ravni skupnosti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi udeleženci izobraževanja in na ravni medgeneracijskega sodelovanja. Če se navežemo na zapisano lahko ugotovimo, da je tradicionalni vlogi učiteljstva učitelju dodana še zmožnost za razvoj in raziskovanje ter stalni osebni profesionalni razvoj, ki temelji na dejstvih in refleksiji. Da bi učitelji oziroma drugi strokovni delavci v izobraževanju lahko uspešno raziskovali pa ni odvisno le od njih samih ter njihove izobrazbe, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, tako osebnih, kot dejavnikov okolja v katerem delujejo. Med dejavniki okolja izpostavljamo vpliv pogledov vodstva šole in kolektiva na raziskovalno delo ter materialni in socialni status učitelja.
Ključne besede: učitelj, izobraževanje, učitelj raziskovalec, raziskovanje učiteljev, raziskovalno delo
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 499; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
Predstave o mikroorganizmih
Anja Puhmeister Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje lahko imajo težave s predstavami o objektih in procesih in pogosta situacija pri pouku je, da otroci sami ne morejo ustvariti pravilne predstave o objektih poučevanja, še posebej če ti temeljijo zgolj na verbalnih opisih. Zato je učiteljeva pomoč v tvorjenju predstav, ki mora izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi tradicionalna in sodobna tehnologija, neprecenljiva. Najbolj težavni za vzpostavljanje predstav so objekti in procesi s katerimi učenci nimajo neposrednih izkušenj ali so izven območja neposrednih zaznav, ki jih omogočajo čutila, kar velja za večino mikroorganizmov. Mikroorganizmi so pomemben dejavnik za potek življenja na Zemlji ter posredno ali neposredno vplivajo na številne vidike človeških življenj in dejavnosti. Med pomembnejšimi negativnimi vplivi je njihov vpliv na zdravje, kvarjenje hrane in uničevanje dobrin, med pozitivnimi pa bi lahko navedli njihov pomen kot simbiotskih organizmov v prebavilih ali na koži ter v povezavi z biotehnološkimi procesi. Ker so vseprisotni in vplivajo na dobre in slabe procese v naravi, je njihova obravnava sestavni del šolskih kurikulov ter neformalnih poti do znanja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti poznavanje mikroorganizmov in predstave o njih pri ljudeh vseh starostnih skupin.
Ključne besede: mikroorganizem, vizualizacija, predstave
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 526; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoli
Sabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 465; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 386; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

8.
Uporaba mobilnih telefonov pri pouku naravoslovnih predmetov
Martin Melanšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Uporaba mobilnih telefonov pri pouku.
Ključne besede: mobilni telefoni, pouk
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 523; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (731,80 KB)

9.
What is the tendency in biology virtual field trips?
Miro Puhek, Matej Perše, Andrej Šorgo, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: There is no doubt any more that virtual worlds are suitable for school environment. It was shown by various researchers that they can contribute in supplying students with additional information, help them to visualise subjects, respond with answer on demand or even in some cases supplement the real materials. Based on the real experience, the virtual field trail Walk on Maribor Island was developed for biology and natural science classes in lower secondary school. The trail is presented through eight exercises that differentiate not only in theme, but also in difficultness, fun, background idea etc. In spring 2011, 133 eighth grade students worked on the virtual field trail during the biology class. After the work on exercises, students were asked to analyse the exercises regarding the level of difficultness, level of interest and level of proficiency. The main aim of the study was to present the tendency in biology virtual field trips that should be taken into consideration before the development of new exercises.
Ključne besede: education, biology teaching, field trip, field work
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 894; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (919,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Students' perceptions of real and virtual field work in biology
Miro Puhek, Matej Perše, Andrej Šorgo, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: The outdoor education is a method of learning with the exposure to (not exclusively) the natural environment that combines all human senses. Students tend to acknowledge a very positive effect of this kind of learning. It is easier and more memorable to connect the theory with practice, when they see things in nature, rather than to just hear about them in the classroom. Despite its popularity, teachers face various obstacles when they take their students outdoors. Although the outdoor education is included in the Slovenian primary and lower secondary school curriculum, the percentage is not high enough, which depends on various reasons. Teachers defined lack of time, suitability of area around the school, not enough instruments for field work and to expanded curriculum as the main reasons for not including field work in the classes. Some of these obstacles could be solved by implementation of information and communication technology (ICT) into the biology and ecology classes. In this research the results of 192 students' point of view on the importance of field work, obstacles of that kind of work and the ICT as a solution to support or replace the real field works are presented. All questioned students were prospective teachers, so sooner or later majority of them will face issues connected to the field work and possibilities to solve them with the help of ICT.
Ključne besede: education, biology teaching, ICT, obstacles
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 757; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (513,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici