SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z UTESNITVENIM (KOMPARTMENT) SINDROMOM PO POŠKODBI GOLENI
Simona Lipnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena specifična zdravstvena nega in negovalne diagnoze pri utesnitvenem (kompartment) sindromu po poškodbi goleni. Predstavljena je anatomija in fiziologija goleni. Opisana je etiologija, patogeneza, klinična slika, diagnostika in zdravljenje kompartment sindroma. Opisan je primer individualne celostne obravnave bolnika s kompartment sindromom po modelu Marjory Gordon. Prikazane in opisane so tudi najpogostejše in najpomembnejše negovalne diagnoze. Individualna in celostna obravnava bolnika po procesu zdravstvene nege je temeljni element, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno nego in vpliva na kakovost življenja bolnika v bolnišnici in v domačem okolju.
Ključne besede: kompartment sindrom, fasciotomija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze, procesna obravnava bolnika.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 3765; Prenosov: 621
.pdf Polno besedilo (1,80 MB)

2.
Sistematična razvrstitev električne medicinske opreme in instrumentov pri artroskopskih posegih
Nadja Klemenčič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali artroskopijo in njene začetke. Predstavili smo električno medicinsko opremo in instrumente, ki se uporabljajo pri artroskopskih posegih in vsebino operacijskih setov, ki jih uporabljamo pri tovrstnih operacijah. Artroskopske posege smo sistematično razdelili v posamezne faze in razvrstili medicinske aparate ter instrumente znotraj teh faz glede njihove uporabe. S slikovnim gradivom in opisom medicinskih aparatov in instrumentov smo želeli omogočiti operacijskemu osebju lažjo predstavo priprave električne medicinske opreme in instrumentov pri artroskopiji.
Ključne besede: artroskopija, električna medicinska oprema, instrumenti, kirurški seti, operacijsko osebje, koleno.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 1539; Prenosov: 157
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

3.
Zdravstvena nega pacienta z nihajno poškodbo vratne hrbtenice
Peter Per, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opredeljena funkcionalna anatomija vratne hrbtenice in najpogostejše poškodbe v tem predelu. Podan je pregled osnovnih diagnostičnih preiskav in metod zdravljenja. Predstavljena je prva pomoč, imobilizacija in prevoz poškodovanca z nihajno poškodbo vratne hrbtenice ter nadaljnja obravnava v bolnišnici in rehabilitacija. Podlaga za empirični del diplomskega dela je študija primera pacienta z nihajno poškodbo vratne hrbtenice. Pacient je bil obravnavan po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja , pogovora s člani zdravstvenega in negovalnega tima ter iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege. V delu je tako opisana zdravstvena nega po poškodbi vratne hrbtenice z nihajno poškodbo vratne hrbtenice v akutni in postakutni fazi zdravljenja. Medicinska sestra je v fazi zdravljenja in rehabilitacije nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega moštva (tima), znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih intervencij. Namen zdravstvene nege je izvajanje celostne in kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: vratna hrbtenica, nihajna poškodba, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2497; Prenosov: 571
.pdf Polno besedilo (2,65 MB)

4.
SIMULACIJA OPERATIVNEGA POSEGA IMPLANTACIJE POPOLNE KOLENSKE ENDOPROTEZE
Eva Očko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali simulacijo vstavitve popolne kolenske endoproteze: Edheads – Virtual Knee Replacement Surgery (www.edheads.org). Posamezne faze simulacije smo primerjali z realno operacijo kolenske endoproteze, ki smo si jo ogledali v kliničnem okolju. Sam potek simulacije se ujema z realnim operacijskim posegom. Razlika, ki smo jo našli, je v tem, da imamo pri realnem posegu na voljo večjo izbiro instrumentov, katerih poimenovanje pa je enako. Identificirali smo ključne učne točke – učne cilje, ki jih simulacija prikazuje: pregled posameznih faz posega, seznanjenost s posameznimi instrumenti, uporaba instrumentov znotraj posameznih faz. Uporaba simulacijskega postopka nam omogoča prikaz postopkov operacijskega posega vstavitve kolenske endoproteze in pripravo na operativni poseg že pred samim posegom.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, kirurški instrumenti, kirurški varnostni kontrolni seznam, kolenski sklep, endoproteze.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1745; Prenosov: 222
.pdf Polno besedilo (2,49 MB)

5.
POMEN UPORABE DVOJNEGA SNOPA IN ANATOMSKEGA POLOŽAJA TUNELOV PRI ARTROSKOPSKI REKONSTRUKCIJI
Mohsen Hussein, 2012, doktorska disertacija

Opis: Uvod. Pretrganje sprednje križne vezi povzroči poslabšanje funkcije kolenskega sklepa, pretirano premikanje golenice naprej (anteriorno), rotacijsko nestabilnost in slabši nadzor mišične funkcije. Dolgoročno povzroča poškodbo meniskusov in hrustanca ter razvoj degenerativnih sprememb sklepnega hrustanca (artrozo) in potencialno posttravmatskega artritisa. Zdravljenje pretrganja sprednje križne vezi je lahko konzervativno ali operativno, prevladuje operativno zdravljenje z artroskopsko rekonstrukcijo omenjene vezi. Cilj operativnega zdravljenja je izboljšanje stabilnosti kolena ter zmanjšanje tveganja za pojav kasnejših zapletov (kronične) nestabilnosti kolena kot sta ponavljajoče poškodbe meniskusov ali obraba hrustanca. Številne, predvsem kadaverske raziskave, so pokazale, da bi rekonstrukcija sprednje križne vezi z metodo dvojnega snopa lahko prispevala k izboljšanju rezultatov, predvsem glede rotacijske stabilnosti. Ker je tovrstna operativna metoda tehnično zelo zahtevna, se je posledično razvila (tehnično lažja) metoda rekonstrukcije sprednje križne vezi z enim snopom s položajem presadka v vodoravnem (anatomskem) položaju. Namen in hipoteze. S primerjavo treh različnih metod artroskopske rekonstrukcije sprednje križne vezi smo želeli ugotoviti, s katero izmed metod lahko dosežemo boljše pooperativne izide in predvsem katera izmed njih omogoča boljšo rotacijsko stabilnost. Prva hipoteza je, da artroskopska rekonstrukcija sprednje križne vezi z enim snopom s položajem presadka v nižjem oz. vodoravnejšem (anatomskem) položaju (ASB), omogoča boljše klinične rezultate kot metoda, kjer je presadek pričvrščen v (višjem) položaju, kot smo ga uporabljali do sedaj (CSB). Druga hipoteza je, da artroskopska rekonstrukcija sprednje križne vezi s položajem presadka v nižjem oz. vodoravnejšem položaju (ASB, ADB) omogoča boljšo rotacijsko stabilnost kolena. Tretja hipoteza je, da metoda rekonstrukcije sprednje križne vezi z dvojnim snopom in horizontalnejšim položajem obeh snopov (ADB) omogoča boljše rezultate kot v prvi hipotezi navedeni metodi (ASB, CSB). S hipotezami smo želeli preveriti, ali je boljša rotacijska stabilnost posledica vodoravnejšega (bolj anatomskega) položaja tunelov in ne povečanja števila presadkov. Material in metode dela. V raziskavo je bilo vključenih 330 bolnikov s pretrgano sprednjo križno vezjo, pri katerih smo se odločili za operativno zdravljenje. Bolniki so bili naključno razporejeni (randomizirani) v tri skupine. V prvi skupini so bili bolniki operirani po standardni metodi enojnega snopa (CSB), v drugi skupini po metodi enojnega snopa, pripetega v bolj vodoravnem (anatomskem) položaju (ASB) in v tretji skupini po metodi dvojnega snopa (ASB). Ocenjevanje so izvedli neodvisni ocenjevalci, ne vedoč, katera metoda je bila uporabljena. Gibljivost smo merili z goniometrom. Ugotavljali smo zaostanek (deficit) ekstenzije in fleksije v primerjavi z zdravo nogo. Za objektivizacijo anteroposteriorne nestabilnosti smo uporabili artrometer KT-1000 (MEDmetric, CA, ZDA) z uporabo sile 136N. Za oceno rotacijske stabilnosti smo uporabili Pivot shift test, z ocenami od 0 do 3. Za subjektivno oceno stanje kolena smo uporabili mednarodno lestvico po vprašalniku Lysholm in subjektivni IKDC vprašalnik. Za objektivno oceno smo uporabili objektivni IKDC vprašalnik. Ocenjevali smo naslednje parametre: oteklina, pasivna gibljivost, stabilnost, ocena medialnega in lateralnega kompartmenta, mesto odvzema presadka, RTG glede zoženja sklepne špranje in prisotnost degenerativnih sprememb, funkcionalni test (one leg test). Rezultati. V rezultatih raziskave smo ugotovili statistično značilno boljše klinične rezultate z uporabo anatomske artroskopske rekonstrukcije sprednje križne vezi z enim snopom (ASB) v primerjavi s klasično metodo z enim snopom (CSB). Razlika je bila značilna predvsem v anteroposteriorni in rotacijski stabilnosti. Rezultati metode rekonstrukcije sprednje križne vezi z dvojnim snopom (ADB)
Ključne besede: ACL, anatomska, rekonstrukcija, individualizacija, enosnopna, dvosnopna, rotacijska stabilnost.
Objavljeno: 14.01.2013; Ogledov: 1998; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (18,65 MB)

6.
Oskrba rane z uporabo negativnega tlaka
Sarah Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker se na tržišču pojavljajo številne nove obloge, ki od zdravstvenega osebja zahtevajo kontinuirano izobraževanje s področja oskrbe ran, je bil namen diplomskega dela predstaviti sodobno oskrbo ran, predvsem smernice uporabe negativnega tlaka oziroma aparata V1STA® ter opisati naloge medicinske sestre pri prevezovanju ran. Za namen izdelave diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo uporabili domačo in tujo literaturo, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, pri kateri smo izvedli študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirali smo izvajalce zdravstvene nege na oddelku za Travmatologijo in oddelku za Abdominalno in splošno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege poznajo terapijo z negativnim tlakom in s tem aparat V1STA® ter da ob prevezah opazujejo znake vnetja, upoštevajo ukrepe oziroma standarde pri oskrbi rane. Dileme, ki se še zmeraj pojavljajo po oddelkih je kdo naj opravi prevez kadar je potrebna terapija z negativnim tlakom, saj se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zaradi premalo izobraževalnih možnosti ne počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: kirurška rana, celjenje, oskrba rane, negativni tlak, V1STA®
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1300; Prenosov: 390
.pdf Polno besedilo (2,23 MB)

7.
Poškodbe starostnikov
Lidija Gobec, 2013, diplomsko delo

Opis: Število starostnikov se v razvitem svetu vsako leto povečuje, saj se povečuje kakovost življenja in s tem daljša življenjska doba. Podaljševanje življenjske dobe starostnikov pa prinaša vedno več potreb po strokovni pomoči in pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Letno se povečuje tudi število poškodb starostnikov, še posebej tistih, ki so še mobilni in predvsem živijo sami oz. skrbijo sami zase. Po poškodbi postanejo nesposobni skrbeti sami zase, prav tako za njih neredko ne morejo skrbeti svojci. Pogosto je to pravi trenutek za sprejem v domsko varstvo. Rehabilitacija se izvaja pri usposobljenih ljudeh in v strokovnem okolju, zato se lahko nekaterim starostnikom stanje občutno izboljša, vendar povratka nazaj v samostojno življenje skoraj ni. Raziskava je obsegala anketiranje 60 starostnikov v institucionalnem varstvu, ki so se poškodovali v domačem okolju in so zaradi posledic poškodbe prišli v domsko varstvo, saj niso mogli več živeti samostojno. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali se je stanje starostnikov po sprejemu v domsko varstvo izboljšalo, ali rehabilitaciji posvečajo dovolj časa in ali se medicinska sestra aktivno vključuje v proces rehabilitacije. Z raziskavo smo ugotovili, da se je poškodovalo več žensk kot moških, večina jih je bila pred poškodbo samostojna in so živeli sami. Najpogostejši vzrok poškodbe je bil padec v domačem okolju, posledica pa največkrat zlom. Za odhod v domsko varstvo se jih je večina odločila zato, ker niso mogli več skrbeti sami zase in ker jim bližnji niso mogli pomagati pri vsakodnevnih aktivnostih. Več kot polovica jih je v domsko varstvo prišla takoj po poškodbi, z rehabilitacijo se je njihovo splošno stanje izboljšalo, večini je v domu tudi všeč in bi se ponovno odločila za prihod. Rezultati raziskave tako kažejo, da predstavlja institucionalno (domsko) varstvo uspešno obliko socialne in splošne rehabilitacije, s katero so starostniki po poškodbi in izgubi samostojnosti pri opravljanju dnevnih aktivnosti zadovoljni.
Ključne besede: starostnik, staranje, poškodbe, institucionalno varstvo, rehabilitacija
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 1204; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

8.
TRAVMATOLOŠKI PACIENT IN ALKOHOLNI DELIRIJ
Petra Zupanič, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Odvisnost od alkohola je velik problem današnjega časa. Ljudje posegajo po alkoholnih pijačah, da si lajšajo skrbi in tegobe vsakdanjika. Alkoholni delirij, kot posledica odtegnitve alkohola, je problem, s katerim se medicinska sestra lahko sreča na vsakem oddelku. V diplomskem delu smo s pomočjo slovenske in tuje literature opisali odnos do alkohola, alkoholni delirij, travmatološkega pacienta z delirijem ter vlogo medicinske sestre pri pacientu z alkoholnim delirijem. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti in opozoriti na pomen pravočasnega prepoznavanja alkoholnega delirija, s čimer lahko preprečimo možne neželene dogodke, ter ugotoviti prepoznavanje simptomov delirija med izvajalci zdravstvene nege. Metode: V empiričnem delu diplomskega dela predstavljamo raziskavo, ki je bila izvedena med zdravstvenimi delavci na oddelku za travmatologijo v UKC Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave potrjujejo domnevo, da zdravstvene delavce delo s pacienti v alkoholnem deliriju bolj obremenjuje kot delo z ostalimi pacienti. Anketiranci so mnenja, da imajo dovolj znanja za obvladanje težav pacientov v alkoholnem deliriju, kljub temu pa si večina želi dodatno izobraževanje o tovrstni problematiki in še posebej o uporabi posebnih varovanih ukrepov pri pacientih z delirijem.
Ključne besede: travmatološki pacient, medicinska sestra, alkohol, alkoholni delirij, zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.03.2014; Ogledov: 1177; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

9.
RAZVOJ VIRTUALNEGA MODELA ČLOVEŠKE ROKE ZA ERGONOMSKO OBLIKOVANJE IZDELKOV
Gregor Harih, 2014, doktorska disertacija

Opis: Velik del ročnih opravil je še vedno opravljen s pomočjo ročnih orodij. Pravilna zasnova ročaja orodja je tako lahko ključnega pomena za preprečevanje obolenj. Obstoječe metode načrtovanja upoštevajo valjaste ročaje in podajajo smernice za določitev optimalnih premerov za povečanje zmogljivosti in zviševanje udobja ob zmanjševanju možnosti za nastanek akutnih in kumulativnih travmatičnih obolenj. Oblika ročaja in materiali ročaja doslej niso bili podrobneje raziskani, kar bi imelo vpliv na izboljšanje ergonomije izdelka. Za premostitev omejitev glede določitve oblike ročaja, smo razvili anatomsko natančen statični virtualni model človeške roke v optimalnem krepkem oprijemu za neposredno oblikovanje ročaja orodja, ki temelji na interdisciplinarnem pristopu na osnovi medicinskega slikanja. Da bi odpravili omejitve glede pravilne določitve materiala ročaja orodja, smo uporabili metodo končnih elementov za simulacijo človeškega prsta ob oprijemu ročaja iz različnih materialov. Rezultati so pokazali, da ročaj orodja, ki temelji na razvitem virtualnem modelu človeške roke, zagotavlja bistveno večjo kontaktno površino in udobje v primerjavi s cilindričnim ročajem. Z večjo kontaktno površino in anatomsko obliko ročaja je mogoče preprečiti prekomerne deformacije mehkega tkiva in s tem prekomerne obremenitve na roko. Numerični izračuni so pokazali, da običajni materiali ročajev orodij ne zmanjšujejo kontaktnega tlaka ob oprijemu, predlagane hiper-elastične pene, ki upoštevajo nelinearno mehansko obnašanje mehkega tkiva pa lahko znatno zmanjšajo kontaktni tlak in hkrati ohranijo zadostno stopnjo stabilnosti. Rezultati tako potrjujejo domnevo, da lahko pravilna oblika in material ročaja orodja povečata učinkovitost in udobje in s tem zmanjšata tveganje za nastanek akutnih in kumulativnih travmatičnih obolenj.
Ključne besede: razvoj izdelka, ergonomija, virtualni model človeške roke, ročaj orodja, medicinsko slikanje, oblika ročaja, udobje, metoda končnih elementov, izbira materiala, kontaktni tlak, simulacija oprijema, hiper-elastične pene
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 799; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (4,76 MB)

10.
Open-source software in medical imaging: case-based study with interdisciplinary innovative product design
Gregor Harih, Andrej Čretnik, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: V zadnjem času je bilo razvitih precej celovitih rešitev odprtokodne programske opreme za medicinske slike, ki ponujajo zmogljiva orodja za slikovno upravljanje, vizualizacijo, skladiščenje in analizo. Namen članka je predstaviti odprtokodno programsko opremo za delo z medicinskimi slikami in njene značilnosti ter jo primerjati s komercialnimi rešitvami. Metode: Predstavljen je primer razvoja optimalne velikosti in oblike ročaja ročnega orodja s pomočjo brezplačne odprtokodne programske opreme '3D Slicer'. Večina avtorjev priporoča valjasto oblikovanost ročajev, da bi povečali udobje in učinkovitost uporabnika ter preprečili kumulativna travmatična obolenja, vendar optimalna oblika ročaja še ni bila ugotovljena. Namen raziskaveje predstaviti metode, s katerimi je mogoče pridobiti obliko ročaja v optimalni drži roke za krepki oprijem s čim bolj optimalno porazdelitvijo pritiska na mehka tkiva. Uporabili smo magnetno resonančno preiskavo in individualno izdelan kalup, ki je ohranjal optimalno držo roke med preiskavo. Program '3D Slicer' je bil uporabljen za segmentacijo in 3D rekonstrukcijo na osnovi MR slik. 3D model roke je bil nato 'izvožen' v komercialni program za računalniško podprto konstruiranje optimalnega ročaja orodja. Rezultati: Meritve premerov na 3D rekonstrukciji so pokazale, da so bili položaji zadržani z le majhnimi odstopanji, kar maksimizira največjo silo kontrakcije prstov. Tako oblikovan optimalni ročaj zagotavlja 25 % večjo kontaktno površino v primerjavi z optimalnim valjastim ročajem in s tem zmanjšuje tudi kontaktne tlake, kar povečuje učinkovitost in udobje ter (zelo verjetno) preprečuje kumulativna travmatična obolenja. Zaključki: Prikazan primer potrjuje ustreznost odprtokodne programske opreme za medicinske slike kot (večinoma) brezplačno in učinkovito orodje, podobno kot (neredko drage) druge komercialne rešitve.
Ključne besede: tool handle, software, open source, ergonomics, segmentation, medical imaging, hand model, 3D
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 345; Prenosov: 0
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici